Ceste še dolgo prve, v zraku bo več gneče – EOL 88/89

V prvem statističnem poročilu Evropske komisije gre za primerjavo dosežkov držav članic v 22 kategorijah, povezanih s prometom, med drugim gre za infrastrukturo, varnost, vplive na okolje, kršenje zakonodaje EU idr. Nizozemska in Nemčija sta na vrhu lestvice z najboljšimi rezultati v 11 kategorijah, najslabše rezultate pa imata Bolgarija in Poljska. Slovenija se štirikrat pojavi tako med najboljšimi kot med najslabšimi petimi državami, s čimer spada v povprečje EU.

Podatki kažejo, da je EU med leti 2007-2013 investirala 7,21 milijard evrov v 327 projektov prometne infrastrukture, kar je okoli 14,50 evrov na osebo v EU. Glede na vrsto tovornega prometa je v ospredju cestni promet, ki predstavlja 45,3 % vsega tovornega prometa, nato ladijski s 36,8 %, železniški promet zajema 11 % in letalski 0,1 % vsega tovornega prometa.

V letu 2010 je prometni in skladiščni sektor, vključno s poštnimi in kurirskimi aktivnostmi, v EU-27 zaposloval okoli 11,1 milijon ljudi, kar je približno 5 % celotne delovne sile. Okoli 54 % jih je delalo na področju kopenskega prometa, 2 % na področju morskega prometa, 4 % v letalskem prometu in 24 % v podpornih prometnih aktivnostih. Preostalih 16 % prometnega sektorja je bilo zaposlenih na področju poštnih in kurirskih dejavnosti. Največji delež glede na izvoz in uvoz, tako po teži pošiljk kot po cenovni vrednosti, je bilo v letu 2011 preko morskih poti, temu po cenovni vrednosti pošiljk sledi zračni promet, glede na težo pošiljk pa cestni promet.

Prometna infrastruktura v EU in državah sveta

Poročilo kaže, da je bilo v letu 2010 območje EU-27 pokrito s cestnimi povezavami v dolžini 5 milijonov kilometrov, kar je največ v primerjavi z ostalimi državami sveta. Območje ZDA je bilo prekrito s 4,4 milijoni kilometrov cest, na Kitajskem so ceste obsegale okoli 3,3 milijone kilometrov, na Japonskem 973 tisoč kilometrov in v Rusiji 786 tisoč kilometrov. Pri avtocestnih povezavah pa so prednjačile ZDA s skoraj 95 tisoč kilometri, sledi Kitajska z okoli 74 tisoč kilometri avtocest v letu 2010, nato območje EU-27, kjer so avtoceste zavzemale skoraj 70 tisoč kilometrov. V Rusiji je dolžina avtocest zajemala 29 tisoč kilometrov, na Japonskem pa le slabih 8 tisoč kilometrov. Z železnicami pa je bilo v letu 2010 najbolj pokrito območje EU-27. Železniški tiri so zajemali dolžino slabih 213 tisoč kilometrov, v ZDA slabih 205 tisoč kilometrih, na Kitajskem okoli 91 tisoč kilometrov, v Rusiji 86 tisoč kilometrov, na Japonskem v dolžini slabih 28 tisoč kilometrov. EU-27 ima v primerjavi z ostalimi državami tudi največ elektrificiranih železniških poti na 112 tisoč kilometrih.

Glede na celinske plovne poti je v ospredju Kitajska z okoli 124 tisoč kilometri, sledi Rusija z okoli 101 tisoč kilometrov, nato pa sta čisto blizu ZDA s 40,7 tisoč kilometri in Evropa z dobrimi 40,6 tisoč kilometri celinskih plovnih poti.

Poraba goriv in izpusti

V letu 2011 je bilo v EU-27 porabljenih 283.580 ktoe naftnih derivatov (bencin in dizel) in 13.958 ktoe biogoriv. Največ naftnih derivatov so porabili v Nemčiji (skoraj 49 tisoč ktoe), najmanj na Malti (173 ktoe). V Sloveniji smo porabili 1.846 ktoe bencina in dizla. V Nemčiji so v letu 2011 porabili skoraj 3.000 ktoe biogoriv, v Sloveniji pa 35 ktoe.

V letu 2010 je bilo po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) od skupno skoraj 4 milijard ton CO2 v EU-27 iz prometa povzročenih okoli 1,2 milijardi ton CO2. Največ izpustov CO2 iz prometa je povzročila Nemčija (skoraj 187 milijonov ton), najmanj pa Estonija (3 milijone ton). Slovenija je iz prometa v zrak izpustila 5,3 milijone ton CO2.

Promet in gospodinjstva

V letu 2011 je bilo v EU-27 registriranih dobrih 242 milijonov osebnih avtomobilov, od tega dobrih 13 milijonov novih, kar je okoli 200 tisoč manj kot v letu 2010. V Sloveniji je bilo skupaj registriranih nekaj več kot 1 milijon osebnih avtomobilov, med temi okoli 60 tisoč novih, kar je približno 1.000 manj kot v letu 2010. Leta 1990 pa je bilo v EU-27 registriranih nekaj več kot 163 milijonov osebnih avtomobilov, v Sloveniji 587 tisoč. Med avtobusi je bilo leta 2011 v EU-27 registriranih 820 tisoč avtobusov, med temi nekaj več kot 38 tisoč novih. V Sloveniji je bilo registriranih 2.400 avtobusov, od tega 123 novih.

V letu 2011 so gospodinjstva v EU-27 za promet in z njim povezane dejavnosti skupno porabila 950 milijard evrov ali približno 13 % vse njihove potrošnje. Največ denarja so gospodinjstva porabila za nakup goriva (515 milijard evrov), nato za avtomobile (260 milijard evrov) in za prometne storitve, kot je javni prevoz (176 milijard evrov). V Sloveniji so gospodinjstva za področje prometa skupno porabila dobre 3 milijarde evrov, kar predstavlja 15 % vseh stroškov gospodinjstev. Povprečen Evropejec je v letu 2010 prepotoval skoraj 9.500 km, kar je 100 km manj kot v letu 2004.

Trend do leta 2050

Po napovedih naj bi cestni promet obdržal svojo dominantno vlogo do leta 2050 ne glede na to, da se do leta 2050 predvideva počasnejša rast cestnega prometa v primerjavi z ostalimi vrstami. Najbolj naj bi narasel zračni promet. Predvideva se, da kar za 133 % do leta 2050 v primerjavi z letom 2010 in naj bi predstavljal 13 % celotnega transporta. Narasel naj bi predvsem zaradi povečanega števila mednarodnih potovanj, ki izhajajo iz poslovnih odnosov z Azijo.

Tudi cestni tovorni promet naj bi do leta 2050 narasel, predvsem zaradi dokončanja TEN-T. Predvideva se, da naj bi med obdobjem 2010-2050 narasel za 55 %. Pričakuje se tudi napredek na področju goriv, kjer se bodo naftna goriva zamenjala z električnim pogonom predvsem na območjih, kjer je to tudi ekonomsko sprejemljivo. Izboljšave pri elektrifikaciji se predvidevajo tudi pri železniškem prometu. Glede na zakonodajo pa se bo povečala uporaba biogoriv, najbolj biodizla.

————-

EU transport in figures. Statistical Pocketbook 2013. European Union, Belgium (2013).

EU Energy, Transport and GHG Emissions. Trends to 2050 – Reference Scenario 2013. European Union (2013).