| Raziskave v logistiki | | Vasja Omahne in izr. prof. dr. Rebeka Kovačič Lukman, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Celje | |
| Veliko podjetij še vedno sledi vrednotenju svoje uspešnosti zgolj iz ekonomskega vidika, pri čemer dajejo poudarek monetarnim kazalnikom poslovanja podjetja, ob tem pa ne upoštevajo pomembnosti ostalih vplivov proizvodnje in poslovnih procesov. Podobno značilnost zasledimo tudi v obstoječi literaturi, kjer poleg ekonomskega vidika avtorji preučujejo tudi okoljski vidik proizvodnje ali določenega izdelka. Manjko se običajno pojavi pri celostnem vrednotenju trajnostnega razvoja, kjer obstaja vrzel na področju družbenih kazalnikov. Zato je potreben bolj celovit pristop k vrednotenju proizvodnih procesov. | |
Celostno vrednotenje proizvodnih procesov zajema vse vplive, ki nastajajo v življenjskem ciklu izdelka. To so družbeni, ekonomski in okoljski vidik. Potrebno je omeniti, da za ekonomski in okoljski obstaja določena standardizacija, družben vidik, ki je prav tako pomemben, pa ni standardiziran oziroma metodologija družbenega življenjskega cikla temelji na usmeritvah Združenih narodov. Celostno vrednotenje proizvodnih procesov običajno vpliva na zmanjšanje stroškov in optimizacijo poslovnih procesov. Tako v članku predstavljamo načela celovitega vrednotenja proizvodnjih procesov.
V poslovnem svetu obstaja več kazalnikov, ki nam lahko povedo, kje se trenutno nahaja podjetje in kako je uspešno. Ti kazalniki lahko upoštevajo samo ekonomski vidik, kot je npr. dobiček, proizvodni stroški, stroški materiala itd., kar pa predstavlja zgolj delno vrednotenje. Premalokrat se podjetja osredotočijo na ocenjevanje vpliva na okolje (Zorzut, 2009), še manj na družbene vplive. Celostni vidik vrednotenja proizvodnih procesov so preučevali tudi Gbededo et al. (2018). V svoji raziskavi, ki je zajela publikacije od 2006 do 2018, so ugotovili, da se je 66,7 % člankov osredotočalo na trajnostni razvoj izdelkov in 33,3 % člankov na tehnike ocenjevanja trajnosti. Zgolj 29,6 % raziskav je zagovarjalo celostnen pristop vrednotenja trajnosti, kar pomeni, da je vključevalo vse 3 vidike trajnosti (okoljski, ekonomski in družbeni). Večina člankov je zagovarjala segmentiran pristop vrednotenja proizvodnega procesa, kar predstavlja pomanjkanje celostnega pristopa pri vrednotenju. Vsi proučevani članki so vključevali vidik porabe in vpliva energije, zgolj 5 pa jih je vključevalo še vrednotenje drugih okoljskih vplivov. Slika 1 prikazuje delež raziskav, ki se osredotočajo na segmentirani oz. celosten pristop vrednotenja proizvodnih procesov, ki so v prid segmentiranemu vrednotenju.
Leta 2011 je mednarodna organizacija Okoljski program Združenih narodov (OP ZN) predstavila metodologijo za trajnostno vrednotenje življenjskega cikla izdelka oz. proizvodnje (angl. Life cycle sustainability assessment), ki je temeljila na integraciji družbenega, ekonomskega ter okoljskega vidika vrednotenja. Ta je bila namenjena razvijanju in raziskovanju celostnega pristopa vrednotenja trajnostnega razvoja, kar je posledično spodbudilo raziskave omenjenega področja, ki so se leta 2013 celo izenačile s številom segmentiranih vrednotenj proizvodnih procesov. Začetni porast raziskav celostnega vrednotenja trajnosti je po letu 2013 upadel. Razlog za to je najverjetneje težavnost integriranja družbenega ter ekonomskega vidika, segmentiran pristop pa ne more pokriti vseh vidikov vrednotenja, kar pomeni, da je integracija vseh vidikov nujna (Zamagni, 2012). Slika 2 predstavlja primerjavo raziskav, ki podpirajo celostno vrednotenje in segmentiran pristop.
Zakaj celostno vrednotenje proizvodnega procesa?
Raziskava avtorjev Ma et al. (2018) izpostavlja zanimanje ljudi in zahteve kupcev po izdelkih, ki so izdelani v skladu s trajnostnim razvojem. Tako se avtorji osredotočajo na pomembnost družbenega vidika v življenjskem ciklu izdelka in razlikujejo 3 faze: proizvodnja, uporaba ter zaključek življenjske dobe. Rezultati študije so pokazali, da imata proizvodnja in uporaba največji vpliv na okoljske in ekonomske dejavnike, med tem ko ima zaključek življenjske dobe največji vpliv na družben vidik. Tako zasledimo pomembnost in potrebo po celostnem vrednotenju in družbenem vidiku, ki v raziskave in tudi prakso še ni zadostno vključen (Ma et al., 2018). Prav tako lahko ugotovimo, da ima prav proizvodnja največji vpliv na vse vidike trajnosti; tudi na družbeni vidik in ne le na ekonomski oz. okoljski vidik. Vrednotenje družbenega vidika v fazi proizvodnje vključuje različne kazalnike, ki pa so določeni po metodologiji OP ZN. Ta je temelj analize družbenega celostnega vrednotenja t.i. družbeni-LCA in so lahko uporabljeni tudi v ostalih fazah življenjskega cikla. Kazalniki za družben vidik v fazi proizvodnje so npr. zadovoljstvo z vodenjem/nadrejenim; število otrok, ki so morebiti vključeni v proizvodni proces, kar je pogosto v državah tretjega sveta; delež lokalnih dobaviteljev itd. SETAC (2013) priporoča, da bi bilo potrebno družbeni vidik vrednotiti tudi v drugih fazah in ne zgolj na zaključku življenjskega cikla. Prav tako ima tudi okoljski vidik ogromen vpliv v fazi zaključka življenjske dobe, saj se mora izdelek ustrezno predelati, razgraditi v okolju. Na osnovi podanih primerov raziskav in predstavljenih vplivov v fazah izdelka lahko argumentiramo, da je celostno vrednotenje izredno pomembno; vpliv družbenega vidika v kombinaciji z ekonomskim in okoljskim je prisoten skozi celoten življenjski cikel izdelka od proizvodnje do zaključka življenjske dobe. Celostno vrednotenje proizvodnega procesa je nujno tudi zaradi ozaveščenosti potrošnikov in njihovega naraščajočega zanimanja za trajnosti razvoj.
Pomembnost celostnega vrednotenja prav tako izpostavljata Atilgan in Azapagić (2016), ki sta z raziskavo o sektorju energetike in ponudbi elektrike v Turčiji prikazala pomembnost celovitosti. Pri raziskavi sta uporabila 20 kazalnikov trajnosti, izmed katerih je 11 bilo okoljskih, 3 ekonomski ter 6 družbenih. Te sta uporabila za raziskavo ponudbe energije. Atilgan in Azapagić (2016) sta na osnovi celovitega vrednotenja izpostavila paradigmo plina kot energije. Plin je energija, ki je po raziskavi ena izmed cenejših, a ko jo vrednotimo celovito, ugotovimo, da imajo kazalniki izredno negativne družbene (npr. povezava z brezposelnostjo) in okoljske vplive.
Model celostnega vrednotenja proizvodnih procesov
Na podlagi omenjenih raziskav in pomembnosti celovitega pogleda na proizvodni proces lahko ugotovimo, da je ta predstavljen s sistemom metodologij, ki jih lahko združimo v celoto in dobimo učinkovit sistem za celostno vrednotenje proizvodnega procesa. Ta sistem lahko razdelimo na 3 podsisteme oz. metodologije za vrednotenje posameznih področij, ki so predstavljeni s konceptom 3 P. Ti podsistemi (3 p-ji) so (Hammer in Pivo, 2016):
okoljski vidik;
ekonomski vidik;
družbeni vidik.
Za vsak podsistem pa obstaja ogromno metod za vrednotenje posameznih vidikov, zato lahko v nadaljevanju predstavimo tiste, ki so za trajnost najpomembnejše.
Okoljski vidik
Kadar govorimo o vrednotenju trajnostnega razvoja procesov, se največkrat omenja okoljski vidik. Za njegovo vrednotenje obstaja veliko metodologij. Ena izmed teh je npr. oblikovanje različnih kazalnikov, ki prikazujejo vpliv na okolje, a vseeno s tem težko zajamemo celoten življenjski cikel izdelka in vključujoč proizvodni proces. Metodologija, ki upošteva celoten življenjski cikel izdelka, se imenuje analiza celostnega vrednotenja življenjskega cikla (angl. Life-cycle assessment – LCA), ki je standardizirana s strani Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) po standardih 14040:2006 in 14044:2006. Omogoča nam celostno ocenjevanje življenjskega cikla izdelka oz. posameznih procesov (proizvodnja, transport) z vidika (negativnega) vpliva na okolje. Temelji na vrednotenju porabe energije, materialov, ustvarjenih odpadkov, plinov, ki posledično vplivajo na posamezne okoljske vplive. Ti vplivi so npr. globalno segrevanje ozračja, zakisanje tal, zastrupljanje ljudi, zakisanje voda, tanjšanje ozonske plasti itd. (Vigovskaya et al. 2017).
Za izvedbo analize LCA se običajno uporabi programska oprema, te pa je ogromno, zato se pojavlja problematika zanesljivosti programske opreme. Nekatere izmed najbolj znanih programskih oprem so SimaPro, openLCA in GaBi.
Na primer, programska oprema GaBi po vnesenem modelu analizira vplive na okolje in pri rezultatih prikazuje vplive na okolje, kot so (“Software” [GaBi Software], b. d.):
potencial za globalno segrevanje ozračja (ekv. CO₂);
potencial za zakisanje (ekv. SO₂);
potencial za tanjšanje ozonske plasti (ekv. R-11);
potencial za zastrupljanje ljudi (ekv. DCB);
potencial za tvorbo fotokemičnih oksidantov (ekv. C₂H₄);
itd.
Ekonomski vidik
Poslovni procesi brez ekonomskega vidika ne obstajajo, saj pri vrednotenju proizvodnega procesa sprva pomislimo na stroške, zato je pravilno, da se tudi ti celostno upoštevajo pri vrednotenju proizvodnega procesa. Ekonomski vidik torej predstavljajo vsi stroški, ki se pojavljajo v proizvodnem procesu, od stroškov surovin, energije, dela itd., zato je za ekonomsko vrednotenje najprimernejša celovita analiza stroškov v celotnem življenjskem ciklu (angl. Life-cycle costing – LCC). Evropska komisija definira LCC analizo kot orodje, katerega glavni namen je prikaz vseh stroškov, ki se pojavijo v življenjskem ciklu proučevanega izdelka, storitve. LCC delijo na 3 faze, ki so (“Life-cycle costing” [European Commission], b. d.).:
nabavni stroški in vsi stroški povezani z materiali;
operativni stroški, ki vključujejo porabo energije, goriva, vode, vzdrževanja itd.;
stroški konca življenjske dobe, ki se nanašajo na stroške razgradnje materialov in odstranjevanje.
Prav tako pa se začenja pojavljati trend izračunavanja stroškov negativnih vplivov na okolje (emisije in toplogredni plini), ki pa še zakonsko niso popolnoma dodelani in se nanašajo zgolj na vidik transporta. Evropska komisija navaja še nekaj prednosti uporabe analize LCC in upoštevanja rezultatov le-te, kot so npr. prihranek pri stroških vode, energije, goriva, vzdrževanja itn (“Life-cycle costing” [European Commission], b. d.).
Za analizo LCC je vsekakor najprimernejše orodje, ki integrira analizi LCC in LCA, saj je to natančnejše in preglednejše. Prednost je tudi ta, da takšne programske opreme že vsebujejo bazo podatkov in lahko s programsko opremo še natančneje pripravimo pregled ekonomskega vidika vrednotenja proizvodnega procesa.
Družbeni vidik
Pri analizah proizvodnih procesov je družben vidik redko omenjen. Razlog bi lahko iskali v dejstvu, da zanj ne obstaja standardiziran postopek kot v primeru LCA. Vseeno pa obstajajo okviri, ki olajšajo vrednotenje družbenega vidika v proizvodnem procesu. Za vrednotenje družbenega vidika je zato najprimernejša družbena analiza celotnega življenjskega cikla (angl. Social life-cycle assessment – S-LCA), ki jo poročilo Evropske komisije definira kot metodologijo za proučevanje posrednega in neposrednega pozitivnega ali negativnega vpliva izdelka ali procesa na družben vidik skozi celotni življenjski cikel izdelka oz. celotni cikel procesa. (Sala et al. 2015). Problematika, s katero se srečujemo pri S-LCA, pa je razvoj kazalnikov, ki nam predstavljajo pozitivne in negativne vplive. Dejstvo pa je, da so numerični kazalniki najuporabnešji. Tako je OP ZN razvil sistem določenih uporabnih kazalnikov za celostno vrednotenje vpliva na družbo. Primer kazalnika, ki ga je predstavila OP ZN, je izkoriščanje otrok za delo. Na tej osnovi si lahko postavimo uporabno vprašanje za vrednotenje družbenega vpliva proizvodnega procesa: »Ali se v proizvodnji izdelka ali materiala za delo izkorišča otroke?« Ta kazalnik se v literaturi tudi največkrat pojavlja (Andrews et al., 2009). Temu se pridružujejo kazalniki, kot so varnost na delovnem mestu, odnos z nadrejenimi, poškodbe in smrti na delovnem mestu, delež uporabljenih lokalnih dobaviteljev, transparentnost podjetja, povprečna plača zaposlenih itd. Več kazalnikov kot uporabimo, natančneje lahko vrednotimo vpliv na družbo (Sala et al. 2015).
Morebitna problematika analiz
Ob združitvi vseh treh vidikov dobimo model celostnega vrednotenja, ki je predstavljen na Sliki 3. Izpostaviti pa moramo še morebitno problematiko, ki bi se lahko pojavljala pri posameznih metodologijah. Pri analizi LCA bi izpostavili problematiko skoposti podatkov in vplivov na okolje. Vemo, da je analiza LCA odvisna od natančnosti podatkov, rezultate pa prikaže kot vplive na okolje, kar pomeni, da bi nenatančni vnosi podatkov in načrtovanje procesov lahko predstavljali težave. Pri analizi S-LCA je najbolj pereč problem nenatančnosti kazalnikov S-LCA, ki so lahko preveč subjektivni, kar posledično pomeni nenatančnost rezultatov, zato je najprimernejša uporaba numeričnih kazalnikov oziroma tistih, ki jih lahko izmerimo in lažje spremljamo. Pri analizi LCC pa lahko izpostavimo problem dostopnosti podatkov in nenatančnih meritev, ki posledično pomenijo slabše rezultate. Ne smemo pa pozabiti na pomembnost medsebojne povezanosti teh analiz, kjer morajo kazalniki in orodja medsebojno ustrezati, analize pa morajo biti med seboj povezane in ne, da so si nasprotujoče, saj lahko samo tako dovolj celostno ovrednotimo proizvodni proces.
Viri in literatura:
– Atilgan, B. & Azapagić, A. (2016). An integrated life cycle sustainability assessment of electricity generation in Turkey. Energy Policy, Volume 93, str. 168-186.
– Celovit. (b.d.). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 15. septembra 2018 na spletnem naslovu: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=celovit&hs=1
– Enhancing the value of life cycle assessment [Deloitte]. Najdeno 25. avgusta 2018 na spletnem naslov: https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/us/Documents/process-and-operations/us-consulting-enhancingthevalueoflifecycleassessment-112514.pdf
– Gbededo, M. A., Liyanage, K., Garza-Reyes, J. A. (2018). Towards a Life Cycle Sustainability Analysis: A systematic review of approaches to sustainable manufacturing. Journal of Cleaner Production, Volume 184, str. 1002-1015.
– Hammer, J. & Pivo, G. (2016). The Triple Bottom Line and Sustainable Economic Development Theory and Practice. Economic Development Quarterly: SAGE journals, Volume 31, str. 25-36
– Jahandideh, A., Aminikhanghahi, S., Salehnia, A., Muthukumarappan, K. (2015). Life Cycle Assessment and Sustainability Analysis of Lignin Derivative Products, Materials and Technologies. Integrated Process Modeling, Scientific framework and LCA for Assessing Sustainability. Conference: Conference: American Society for Engineering Education, 2015 ASEE Zone III Conference, At Gulf Southwest – Midwest – North Midwest Sections.
– Life-cycle costing [European Commission]. Najdeno 17. Septembra 2018 na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/environment/gpp/lcc.htm
– Ma, J., Harstvedt, J. D., Dunaway, D., Bian, L., Jaradat, R. (2018). An exploratory investigation of Additively Manufactured Product life cycle sustainability assessment. Journal of Cleaner Production, Volume 192, str. 55-70.
– Overview [GaBi Software]. Najdeno 16. septembra 2018 na spletnem naslovu: http://www.gabi-software.com/international/overview/what-is-gabi-software/
– Sala, S., Vasta, A., Mancini, L., Dewulf, J. & Rosenbaum, E. (2015). Social Life Cycle Assessment: State of the art and challenges for supporting product policies. Luxemburg: Publications Office of the European Union. Najdeno 10. junija 2018 na spletnem naslovu: https://biblio.ugent.be/publication/8529658/file/8529660.pdf
– Software [GaBi Software]. Najdeno 16. septembra 2018 na spletnem naslovu: http://www.gabi-software.com/software/gabi-software/gabi/functionalities/impact-methodologies-lcia/
– Stuart Andrews, Evan & Barthel, Leif-Patrick & Norris, Catherine & Ciroth, Andreas & Cucuzzella, Carmela & Gensch, Carl-Otto & Hebert, Julie & Lesage, Pascal & Manhart, Andreas & Mazeau, Pierre & Mazijn, Bernard & Methot, Andrée-Lise & Moberg, Åsa & Norris, Gregory & Parent, Julie & Prakash, Siddarth & Revéret, Jean-Pierre & Spillemaeckers, Sophie & Ugaya, Cassia & Weidema, Bo. (2009). Guidelines for Social Life Cycle Assessment of Products.
– The Methodological Sheets for Sub-Categories in Social Life Cycle Assessment (S-LCA) [United Nations Environment Programme and SETAC]. Najdeno 27. avgusta 2018 na spletnem naslovu: https://www.lifecycleinitiative.org/wp-content/uploads/2013/11/S-LCA_methodological_sheets_11.11.13.pdf
– Vigovskaya, A., Aleksandrova, O. & Bulgakov, B. (2017). Life Cycle Assessment (LCA) in building materials industry. International Science Conference SPbWOSCE-2016 “SMART City”. MATEC Web of Conferences.
– Zamagni, A. (2012). Life cycle sustainability assessment. Int J Life Cycle Assess. The International Journal of Life Cycle Assessment. 17. 10.1007/s11367-012-0389-8.
– Zorzut, S. (2009). Vodenje proizvodnje v procesni industriji z upoštevanjem ključnih kazalnikov učinkovitosti. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.
