Butični turist išče zgodbe, ki jih ni v nobenem turističnem vodniku – EOL 131

Vizija občine Postojna je »Z ustvarjanjem blaginje za Postojnčanke in Postojnčane do trajnostnega razvoja Občine«. S katerimi ključnimi ukrepi boste to dosegli?

Igor Marentič, župan: »Ključni ukrep je zagotavljanje ustrezne infrastrukture, gospodarske in družbene. Sodelujemo pri projektih, s katerimi pripomoremo k sonaravnemu razvoju. Jeseni odpiramo vrata užitnega parka, ki bo mlajšim ob strokovni pomoči učiteljev predstavil izkušnjo pridelovanja hrane. Na Planinskem polju urejamo območja, kjer se bo z ekstenzivnim kmetovanjem ohranjalo izjemno pestre habitate mokrotnih, negnojenih travišč in obvodnih sestojev. Ob reki Pivki bo zgrajen odsek sprehajalne poti, ki bo omogočil izvedbo učilnice v naravi ter prebivalcem in obiskovalcem omogočil zdravo in aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Ne le to. Kot rekreacijsko zaledje z razglednimi točkami se bo uredil tudi po žledu opustošen Sovič. Pri projektih sledimo načelom, da ne izčrpavamo naravnih virov, ohranjamo biotsko pestrost ter vzpodbujamo samooskrbo in aktiven življenjski slog.«

Med vizijo razvoja občine Postojna ste zapisali, da je eno od prioritetnih področij za razvoj gospodarstva razvoj lesnopredelovalne dejavnosti. V Občini Postojna se nahaja tudi gozdarska in lesarska šola. Kako vaša občine spodbuja lesne predelovalce in kako daleč je vzpostavitev gozdarsko-lesno-predelovalnega centra, ki ste ga opredelili v strategiji občine?

Klemen Grilj, vodja Režijskega obrata: »Lesnopredelovalno dejavnost z neposrednimi spodbudami spodbuja že država, Občina Postojna pa izvaja ukrepe v obliki subvencij vsa novonastala podjetja oziroma podjetja z novo dejavnostjo. Na območju občine Postojna je šlo največje lesno-predelovalno podjetje v stečaj, vendar je znanje ostalo. Ugotavljamo, da imamo več uspešnih lesno-predelovalnih podjetij, k čemur vsekakor pripomore tudi srednješolski program lesar in gozdar v sklopu Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni. Slovenski državni gozdovi d.o.o. planirajo odprtje lesnega centra v Prestranku.«

Občina Postojna je s Postojnsko jamo in lego v središču krasa priljubljeno mednarodno turistično središče. S katerimi ukrepi razvijate trajnostni turizem in kako znotraj tega obvladujete masovni turizem, ki vpliva na okolje (voda, odpadki, energija idr.)? Kako na vašem območju lahko uveljavljate koncept kritičnega turizma?

Špela Gacin, vodja OE Turizem, Zavod Znanje Postojna: »Pri nas sta kar dve najbolj množično obiskani turistični znamenitosti v Sloveniji, Postojnska jama in Predjamski grad, obe v sklopu Parka Postojnska jama. Ostala ponudba s področja naravne dediščine, ki je izredno bogata, in ohranjena narava specifičnega tipa, to je kras, vključuje še številne druge jame in kraške pojave.

V naši destinaciji še vedno prevladuje predvsem tranzitni oziroma izletniški turizem, kar nekateri smatrajo za dvorezen meč. Po eni strani mesto na vrhuncu sezone v poletnih mesecih ni pretirano obremenjena z masovnim turizmom, saj je le ta več ali manj v tranzitu. Promet do Postojnske jame je speljan tako, da zaobide mestno središče. Prav zaradi tega so mnogi mnenja, da zato večina obiskovalcev ne pride v mesto in so zato prikrajšani za doživetje lokalnega utripa mesta. V Predjami, ki je majhna vasica, je v glavni sezoni situacija bolj zapletena predvsem zaradi pomanjkanja urejenih parkirnih mest. Poleg tega se cesta do Predjame vije skozi podeželje in je na več odsekih precej obremenjena, kar seveda povzroča nezadovoljstvo pri domačinih.

Kaj torej prinaša masovni turizem?

Izzivov masovnega turizma je vsak dan več. Zaenkrat je sezonsko usmerjen na poletne mesece in obremenjuje okolje. Vendar je v občini Postojna za osnovno infrastrukturo dobro poskrbljeno. Zaenkrat se še nismo srečali s težavami, s katerimi so se v preteklih letih že spopadale druge občine v Sloveniji. Mislim na osnovne komunalne storitve, odpadne vode in podobno. Dobro se zavedamo prevelikega razkoraka med razvitostjo turistične ponudbe Parka Postojnska jama in ostalo turistično ponudbo v občini. Ravno zaradi tega zadnje leto intenzivno pripravljamo strategijo razvoja turizma občine, v kateri bodo prepoznani izzivi trajnostnega razvoja naše destinacije. Vzporedno s pripravo strategije je Občina Postojna letos vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma in ena prvih nalog je bila analiza stanja. Pojavlja se precej odprtih vprašanj in iskanje rešitev za nastalo situacijo.

Razkorak med ponudbo Parka Postojnska jama in ostalo turistično ponudbo v občini je trenutno prevelik, da bi lahko govorili o celoviti ponudbi, kar se tiče nivoja kvalitete. To je potrebno premostiti s sistematičnim dopolnjevanjem ponudbe, v prvi vrsti je to infrastrukturna nadgradnja mesta, ki upošteva lokalno kulturno dediščino in druga načela trajnostnega razvoja. Občina Postojna se trenutno spopada tudi s splošno gospodarsko nerazvitostjo in s tem povezano turistično-infrastrukturno nerazvitostjo. Posledično je na žalost še vedno nizka stopnja zavesti lokalnega prebivalstva o potencialu turizma.

Ukrepe na področju turizma usmerjate tudi v razvoj turističnega centra stacionarnega eko turizma. Za kakšen turistični center gre, kako so v turistični razvoj vključeni lokalni ponudniki in kateri so morda še neizkoriščeni turistični potenciali Postojne predvsem na področju zelenega turizma?

Špela Gacin, vodja OE Turizem, Zavod Znanje Postojna: »V strategiji turističnega razvoja občine Postojna smo na podlagi vseh raziskav specificirali želeno turistično pozicijo naše destinacije. Naše območje odraža nacionalno identiteto zelene, aktivne in zdrave destinacije. Naš najpomembnejši adut je narava, in sicer njena specifična vrsta – kras. Vizija turističnega razvoja Občine Postojna je postati eno ali večdnevna izhodiščna destinacija za koncentrirano izkustvo in spoznavanje krasa, tudi preko meja občine. Agencijski gostje, ki pridejo na ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu, imajo že v naprej načrtovan itinerar. Kaj več jih ne zanima. Za občino Postojna in manjše ponudnike so zanimivi predvsem butični gostje, se pravi posamezniki, družine in pari, ki bi radi občutili lokalni utrip mesta in podeželja. Ogledati si želijo zanimivosti, ki niso usmerjene v masovni turizem, na primer manjše jame, kolesarjenje in sprehodi v naravi, ogled medveda in drugih gozdnih živali, domača kulinarika in drugo. Takšnih je iz leta v leto več. V zadnjem letu imamo kar nekaj nove butične ponudbe, kot je npr. ogled medveda in drugih gozdnih živali ter treking v gozdu. Malce smo zaspali na lovorikah slave naše največje turistične atrakcije in se pozabili prilagajati gostom, ki nas obiščejo.«

V programu razvoja podeželja ste si zastavili prioritetna cilja ohranjanje trajnostnega kmetijstva in trženje za razvoj podeželja pod blagovno znamko Zeleni kras. Kako vam uspeva glede na neugodne pogoje za kmetovanje in kakšne so možnosti za samooskrbo? Katere kmetijske dejavnosti predstavljajo največji potencial in koliko kmetovalci glede na ranljiv kraški svet kmetujejo ekološko?

Tatjana Rolih, višja referentka za področje kmetijstva, gospodarstva in turizma: »Na območju občine Postojna prevladuje ekstenzivno kmetijstvo. Uporaba FFS in mineralnih gnojil je majhna. Zaradi nizke obremenitve vnos nitratov na kmetijske površine ne presega dovoljenih količin. Povprečno je vnos 39,9 kg N/ha (dovoljeno je 170 kg N/ha). Na Postojnskem vladajo razmeroma ugodne razmere za rast trav.

Zaradi ostrejšega podnebja, ki preprečuje uspevanje drugih poljščin, je bilo tukajšnje kmetijstvo že od nekdaj usmerjeno v živinorejo. Občina v celoti spada med območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje: gorsko-višinska, hribovita oziroma kraška območja. Na njivah se prideluje v glavnem krma za živali, kar predstavlja nekaj več kot 80 % vseh njiv. Na 20 % se pridelujejo krompir, krušna žita in zelenjava, predvsem za samooskrbo kmetij. Tržna proizvodnja je zanemarljiva.

Območje občine je glede na naravne razmere primerno za živinorejo. Pretežno travnat svet lahko najprimerneje izkoristimo s pašo in košnjo. Z rejo živali se ukvarja cca 190 kmetij. Najpomembnejša panoga v živinoreji je govedoreja in sicer reja krav dojilj in reja pitancev. S prirejo mleka se ukvarja samo še 11 kmetij in letno namolzejo 607.000 l mleka. Po načelih ekološkega kmetovanja kmetuje 50 (11 %) kmetij, (7 kmetij je v preusmeritvi), in obdelujejo 1.570 ha kmetijskih površin (30 %). Povprečje za Slovenijo je 4,1 % kmetij in 8,4 % kmetijskih površin. Največ ekoloških kmetij se ukvarja z govedorejo, in sicer rejo krav dojil in mlade živine za meso. Veliko kmetijskih površin je v območju Nature 2000, kar predstavlja določene omejitve in tudi priložnosti. Nekaj je omejitev. Velik del najboljših kmetijskih zemljišč je zaščiteno kot okoljsko občutljivo trajno travinje, kjer je preoravanje travnikov prepovedano. Kmetje ne morejo povečati njivskih površin, ni dovoljena zamenjava, kar ni koristno za kolobarjenje na njivskih površinah. Na ekološko pomembnih območjih je paša datumsko omejena ali celo prepovedana. Nekaj je prednosti. Na območju občine Postojna so območja posebnih travniških habitatov, travniških habitatov metuljev in habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov. Kmetje z vključitvijo v izvajanje ukrepa Kmetijsko okoljska podnebna plačila lahko pridobijo finančna nadomestila zaradi zmanjšanega dohodka zaradi omejitev. Občani se premalo zavedajo pomena kmetijstva, samooskrbe s hrano in kako ranljivi smo na tem področju. V času žleda na Postojnskem smo izkusili, kaj pomeni biti nekaj časa brez trgovin. Premalo pa se zavedamo, kaj kmetijstvo pomeni za izgled kulturne krajine.«

Posebno varnostno tveganje na občutljivem kraškem področju predstavlja vadbeni center Poček, kjer se odvijajo razne vojaške dejavnosti. Občina zahteva njegovo zaprtje, vendar do končnega epiloga z ministrstvom za obrambo še ni prišlo. Kakšno tveganje za okolje predstavlja vojaški vadbeni center Poček in kakšne so zahteve Občine Postojna?

Igor Marentič, župan: »Občinski svet Občine Postojna je na svoji 31. redni seji dne 27. 6. 2018, obravnaval problematiko Počka in sprejel ustrezno strategijo. Obravnava na seji občinskega sveta je bila posledica sprožene ustavne presoje Uredbe o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14 in 75/17 – odl. US), ki jo je sprožila Občina Postojna, in sprejete in izdane Odločbe Ustavnega sodišče Republike Slovenije št. U-I-164/14-30 z dne 16. 11. 2017 ter Pritrdilnega ločenega mnenja sodnika dr. Mateja Accetta št. U-I-164/14-31 z dne 11. 12. 2017. Odločba in pritrdilno ločeno mnenje poudarjata pomen varstva vodnih virov. Država že vrsto let zamuja s sprejemom Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov območja Postojne. Občinski svet Občine Postojna je zaradi varstva vodnih virov pitne vode, za katere Poček vsekakor predstavlja veliko varnostno tveganje za onesnaženje, sprejel sklepe, med katerimi so, da se dogovor o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju občine Postojna, sklenjen med Občino Postojna in MORS, odpove z dnem 23. 12. 2018. Župan Občine Postojna je pooblaščen, da vodi pogajanja za sklenitev sporazuma z Vlado Republike Slovenije o terminskem in vsebinskem načrtu za zaprtje vadišča Poček. Predlog sporazuma mora vsebovati terminski in vsebinski načrt za sanacijo onesnaženih območij na Počku. V kolikor do sklenitve sporazuma ne pride do 31. 10. 2018, Občina Postojna pripravi besedilo Zakona o zaprtju vadišča Poček in organizira njegovo posredovanje v postopek za sprejem v Državnem zboru Republike Slovenije bodisi v postopku ljudske iniciative ali preko poslancev v Državnem zboru RS. Drugi od sklepov se nanaša na vodni vir Malni. Občina Postojna do 30. 11. 2018 pripravi besedilo Zakona o zaščiti vodnega vira Malni, ki ga posreduje v postopek za sprejem v Državni zbor RS. Izvedejo se tudi raziskave kvalitetne pitne vode iz izvira. Občinski svet Občine Postojna pa od MORS zahteva tudi predložitev vseh uporabnih in drugih dovoljenj, ki se nanašajo na Poček.«

Občina Postojna ima veliko delovnih migrantov v druge občine, predvsem v Ljubljano in Koper. Večina se jih na delo vozi z osebnim avtomobilom. S kakšnimi ukrepi ozaveščate občane o drugih, bolj trajnostnih oblikah potovanja, kot je npr. »car sharing«, javni potniški promet?

Klemen Grilj, vodja Režijskega obrata: »Občina je v letu 2017 sprejela Celostno prometno strategijo v občini Postojna. Osnova je trajnostna mobilnost, med drugim tudi »car sharing«, javni potniški promet, kolesarske poti, pešpoti itd. V sodelovanju z DRSI smo uredili parkirišče za dnevne migrante ob uvozu/izvozu AC Razdrto, prav tako potekajo aktivnosti za ureditev parkirišča ob uvozu/izvozu AC Postojna. Že drugo leto zapored se uspešno izvaja projekt »Pešbus«, gre za organizirano pešačenje otrok od doma v šolo, ki je namenjen učencem prve triade. Občina Postojna že več let izvaja tudi brezplačen javni potniški prevoz po mestu (Furman).«

Največji delež za ogrevanje stavb v občini Postojna predstavlja lesna biomasa. Dobro imate zasnovan tudi sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Za kakšen sistem gre in kako je glede rednega zagotavljanja vira? Kolikšen delež predstavlja lokalni les?

Klemen Grilj, vodja Režijskega obrata: »Gre za daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso, sekance. To je obnovljiv vir, ki v kombinaciji s sodobno tehnologijo, filtri, minimalno onesnažuje okolje s trdimi delci. Vir se zagotavlja v večini iz okoliških gozdov, lokalni les predstavlja cca 70 % delež.«

Območje občine Postojna je na robu območij, ki so bila v Nacionalnem energetskem programu prepoznana kot ekonomsko upravičena za vetrne elektrarne. Kljub temu, da območje občine Postojna ni preveč vetrovno, ste v lokalnem energetskem konceptu dolgoročno vetrne elektrarne prepoznali kot ustrezne za spodbujanje investicij vanje. Kakšni so vaši dolgoročni načrti na področju vetrne energije in kako pri teh možnostih upoštevate naravne habitate?

Tadeja Matičič, višja svetovalka za urbanizem: »Območje občine Postojna so kot potencialno zanimivo za izkoriščanje vetrne energije prepoznali tudi zasebni investitorji. Občina je prejela kar nekaj pobud za umeščanje vetrnih elektrarn. Po besedah investitorjev je vetrovnost na območju Postojne izjemna, saj je pri izkoriščanju vetrnega potenciala pomembna predvsem stalna prisotnost vetra. Na občini to prepoznavamo kot priložnost. Pristopili smo k pripravi prostorskega akta, ki bo podlaga za umeščanje vetrnic v prostor. Gre za postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, pri katerem sodelujejo vsi državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki na osnutek in predlog akta podajo svoje mnenje. Področje varstva narave, in s tem tudi naravnih habitatov, je v pristojnosti Zavoda RS za varstvo narave, ki je kot nosilec urejanja prostora vključen v postopek priprave prostorskega akta. Kljub vsemu se že od samega začetka pojavlja premislek o tem, kako nove objekte umeščati v prostor čim bolj ustrezno, to je na način, da se izognemo ranljivim oziroma varovanim območjem in posegamo na območja, ki so za poseg privlačna. V ta namen izdelamo številne analize, študije in strokovna mnenja, če je potrebno tudi celovito presoja vplivov na okolje.«