| Obraz | | Jože Volfand | |
| Biologinja z doktoratom znanosti drži v rokah krmilo Centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik. To je dr. Marjetka Stražar, ki je v podjetju že od leta 1985. Ves čas se je ukvarjala z razvojem, najprej kot vodja laboratorija, največjo strokovno odgovornost pa je prevzela z vodenjem tehnoloških procesov čiščenja odpadne vode. Direktorica, zelo uspešno vodi podjetje tri leta, pripravlja tudi nadgradnjo čistilne naprave in kot strokovnjakinja ne more iz svoje kože – je tudi svetovalka na področju tehnologije čiščenja odpadnih voda. In kar obljubi, to drži. | |
Vas je v Centralno čistilno napravo pripeljala ljubezen do biologije?
Biologija je naše življenje! Ne morete si misliti, kako čudovit je svet mikroorganizmov! Vsaka kapljica biomase, ki čisti odpadno vodo, pod mikroskopom razkrije prekrasno in pestro združbo mikrobov. Čiščenje odpadnih voda je najpomembnejši korak k zagotovitvi ustreznih vodnih virov za življenje na zemlji. Proces čiščenja odpadne vode v vsaki biološki čistilni napravi je prenesen proces t. i. samočistilne sposobnosti iz narave (reke, jezera, morje), ki pa je v čistilni napravi intenziviran in strokovno voden, da se odpadna voda ustrezno očisti pred izpustom v reko.
To je bil tudi recept za naložbo v vašo centralno čistilno napravo. Kako ste uspeli realizirati naložbo, ki je zahtevala intenzivno dogovarjanje sedmih občin?
Centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik je v lanskem letu praznovala že 30-letnico delovanja – bila je ena prvih in največjih čistilnih naprav v Sloveniji, tudi v bivši Jugoslaviji. Modrost naših predhodnikov je narekovala gradnjo čistilne naprave, ki je omogočala razvoj industrijske dejavnosti na tem področju. Na našo čistilno napravo je povezana tudi kanalizacija večjih industrijskih obratov, Leka, Heliosa, Tosame, Ete, Svilanita in drugih, ki jim čistilna naprava zagotavlja pomembno zaledje. V tridesetih letih je čistilna naprava tehnološko zastarela, čeprav je odlično vzdrževana in so procesi maksimalno optimirani. Zaradi novih, ostrejših tehnoloških in zakonskih zahtev bo treba čistilno napravo najkasneje do konca leta 2015 ustrezno nadgraditi za biološko čiščenje dušika in fosforja, t. i. teciarno čiščenje. V ta namen so se lastniki infrastrukture (občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin) odločili, da se sistem ustrezno nadgradi. Investicija, ki kandidira tudi za pridobitev kohezijskih sredstev, bo predstavljala velik finančni vložek v višini 16 milijonov evrov. K sodelovanju so povabili še občino Cerklje na Gorenjskem z letališčem Jožeta Pučnika, ki se bo ravno tako priključila k projektu. Naložba torej še ni realizirana, imamo pa pripravljeno vso dokumentacijo in smo na dobri poti.
Kako bi na konkretnem primeru vašega območja utemeljili trditev, da voda je in bo strateška dobrina? Ali občani na vašem območju pijejo zdravo, kakovostno vodo?
Kot rečeno, v današnjem času visokih tehnoloških dosežkov pri načrtovanju proizvodnih procesov na koncu vedno pristanemo pri na videz nepomembnem končnem segmentu, odpadni vodi. Nujno jo moramo ustrezno obravnavati, da nam ne povzroči več škode, kot je koristi od proizvodnje. V zadnjem času prejemamo vse več vprašanj s strani industrije, če je odpadno vodo možno biološko ustrezno očistiti in šele potem se dejansko odločajo o obsegu in vrsti proizvodnje. Zavedajo se tudi, da bi se v primeru izpada čistilne naprave morali tudi proizvodni procesi ustaviti.
Naša čistilna naprava zagotavlja ustrezno kakovost čiščene odpadne vode, ki se odvaja v vodotok Kamniško Bistrico. To je eden od ključnih pogojev za varovanje vodnih virov in ustreznost pitne vode. Pitna voda na našem sprejemnem področju je po današnjih kriterijih ustrezna. V zadnjem času se predvsem v razvitem svetu vse bolj pojavljajo pomisleki glede vsebnosti mikropolutantov v pitni, predvsem pa v embalirani vodi. To so zlasti hormoni in razne kemijske snovi, ki so hormonski motilci in povzročajo resna in dolgotrajna tveganja za zdravje ter celo obstoj živali in človeka predvsem v smislu razmnoževanja. Na tem področju smo vključeni v več aplikativnih projektov, ker menimo, da je problem pomemben in bo lahko resno vplival na življenje človeka še prej kot globalno segrevanje.
Najbrž je to eden izmed razlogov za posebnost vašega vodenja podjetja – razvijate svetovalno in raziskovalno dejavnost, na primer delavnice. Pravkar ste imeli delavnico tehnologija obdelave odpadnih voda. Ali gre za tržno dejavnost, ki vam pomaga pokrivati razliko v prihodkih zaradi zamrznjenih cen vode?
Naša ekipa je strokovno odlično izobražena in ker v Sloveniji nimamo ustreznih izobraževalnih institucij na področju čiščenja odpadnih voda, smo se usposobili za tovrstna izobraževanja od vodenja procesov večjih ČN do malih ČN in na tam področju sodelujemo tudi z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, ki nam nudi vsaj moralno podporo. V proces našega izobraževanja je bilo do sedaj vključenih že nad 300 udeležencev iz celotne Slovenije in tudi Hrvaške. Kot ste ugotovili, nam ti prihodki dejansko pokrivajo izpad prihodkov zaradi nizke cene storitve čiščenja odpadne vode, ki je trenutno pod slovenskim povprečjem in znaša 0,32 evra na m3 odpadne vode. Pri porabi vode 12 m3 na mesec za eno družino je torej strošek za čiščenje 3,84 evra na mesec. Na drugi strani je čistilna naprava tehnološko zahteven industrijski objekt, ki npr. na mesec porabi kar 300.000 kWh električne energije ter znatno količino kemikalij, potrebno je vzdrževanje … Izpad prihodkov zaradi nizke cene pokrivamo tudi s strokovnim svetovanjem za naročnike, posebnimi analizami, matematičnim modeliranjem čistilnih procesov ipd.
Ali je rešitev samo dodatna, tržna dejavnost vodnogospodarskih podjetij? Kakšno politiko bi morala uveljaviti vlada pri cenah vode? Vodnogospodarska podjetja navajajo, da so pretežno v rdečih številkah.
Na žalost je komunalna dejavnost v Sloveniji še vedno močno podcenjena in običajno glavni krivec za inflacijo in probleme malih ljudi v državi. Plačilo položnic za komunalo je seveda nujno, nihče pa v resnici ne pomisli, da je račun za telefon vedno veliko višji, kot je strošek za npr. čiščenje odpadne vode, kjer za to odpadno vodo na koncu kanala deluje celoten sistem čistilne naprave. Cena za čiščenje odpadne vode v Sloveniji je nekajkrat nižja kot v Nemčiji, medtem ko je cena električne energije in kemikalij enaka kot v Nemčiji. Vlada že nekaj let komunalne cene regulira tako, da ne dovoli nikakršnega povečanja in posledično se močno znižuje standard celotne komunalne dejavnosti na račun kakovosti, ki se spet vrne ljudem v obliki slabše oskrbe. V vsakem primeru bomo morali priti na realne osnove tudi pri cenah komunalnih storitev. Ker je prav, da so cene tudi pri komunali ustrezno nadzorovane, bi morale pristojne institucije podobno kot v razvitem svetu pristopiti k projektu izdelave tehničnih standardov in benchmarkinga, ki bi omogočal pregled nad standardom opremljenosti in posledično omogočal ustrezne odločitve pri določitvi cen komunalnih dejavnosti.
Velik problem čistilnih naprav je mulj. Kaj storite z njim, saj Slovenija tega problema še ni rešila?
V procesu naše čistilne naprave nastane približno 4.000 m3 dehidriranega blata na leto, ki ga moramo ustrezno odstraniti. Uporaba na kmetijskih površinah je podobno kot v celotni Evropi omejena in praktično nemogoča in ker v Sloveniji nimamo ustrezne rešitve na državnem nivoju, se vsak znajde po svoje. To blato predstavlja odpadek, edini možen in smiseln način odstranitve zaradi prisotnosti težkih kovin in mikropolutantov je sežig. Cena sežiga je visoka, tudi do 100 evrov na tono. Trgovanje z blatom je finančno donosno, vendar denar zaradi državne politike ne ostane doma in gre trenutno v glavnem v Avstrijo, ki ima to področje dobro rešeno. Res pa je, da je v Sloveniji zgraditi sežigalnico težko, ker se skoraj pri vseh tovrstnih projektih pojavijo velikokrat slabo strokovno podkovana »ekološka« gibanja, ki vsak projekt zavrejo že na začetku.
Kaj ste v podjetju storili za optimizacijo procesov čiščenja vode in kako urejate odnose z onesnaževalci?
Proces na naši čistilni napravi je voden centralno. Imamo inteligentno celostno krmiljenje vseh procesov z nad 1.000 signali, ki v povezavi z merilniki omogočajo optimizacijo na vseh segmentih. V anaerobnem procesu nastaja bioplin, ki omogoča proizvodnjo električne energije, tako da proizvedemo z lastno proizvodnjo kar 67 odstotkov vse porabljene električne energije. Z vsemi industrijskimi onesnaževalci imamo sklenjene pogodbe za čiščenje odpadnih voda, ker niso v segmentu obvezne gospodarske javne službe, ampak ta segment za nas predstavlja tržno dejavnost. Industrijski onesnaževalci polno pokrivajo ceno za čiščenje.
Kaj manjka slovenski okoljski politiki na področju voda in kje smo v primeri z EU?
Pri okoljski politiki nam manjka samozavesti, ki se do nas izvajalcev kaže v pomanjkanju razumnosti. Verjetno poznate bodico, ki pravi, da Bruselj samo pomisli, mi v Sloveniji pa že zapišemo v zakonodajo. Na področju okolja imamo za določene parametre celo strožje postavljene normative, kot jih ima Evropa. Na drugi strani pa nam šepa realizacija, ker se država enostavno ne poistoveti s projekti. Predvsem imamo težave na administrativni ravni, saj je pri nas vsako stvar na državnih institucijah praktično nemogoče izvesti pravočasno. Zakonski roki za našo državno upravo na žalost ne veljajo!
