| Prvi Center ponovne uporabe v Sloveniji | | Peter Mesarec | |
| Više, hitreje, močneje je olimpijski slogan, ki danes pogosto ne pomeni več prav veliko. Nadomestil ga je slogan več, ceneje in novejše, slogan potrošništva. Ta na eni strani omogoča družbo, v kateri se bolj ali manj prijetno počutimo, na drugi strani pa preko nenadzorovano rastoče porabe surovin in produkcije odpadkov uničuje družbo, kot jo poznamo. |
|
Koncepti ponovne uporabe in podaljšane uporabe spodbujajo, da izdelke, ki niso uničeni, še uporabljamo – ali jih podarimo oziroma prodamo nekomu, ki jih bo uporabil. Tako nasprotujemo potrošništvu in skrbimo za zmanjšanje odpadkov, s tem pa se lahko vzpostavlja tudi socialni regulator v družbi.
Trgovine kot socialna in ekološka vest
Center ponovne uporabe, tako pravimo v Sloveniji, v Rogaški Slatini, Reuse v angleško govorečih državah, Umsonstladen v Nemčiji ali Kostet-nix v Avstriji, so imena, ki jih nosijo takšne trgovine. Trgovine, v katerih lahko brez povračila oddate izdelke, ki jih ne potrebujete več in jih brezplačno posredujejo naprej, v večji meri kažejo politično in socialno zavest kot ekološko. Kljub vsemu pa, pa čeprav le posredno, predstavljajo alternativo odlaganju odpadkov. Alternativo s poslanstvom.
Trgovine, ki jih pri nas poznamo kot Center ponovne uporabe, so v tujini poznane pod imenom Reuse stores. Primer takšne trgovine lahko najdemo v Harlowu v Angliji. Trgovine zbirajo predmete, ki se lahko ponovno uporabijo. Trgovina je specifična v tem, da deluje v sodelovanju z lokalno shemo za ponovno uporabo električne in elektronske opreme, saj v sodelovanju s shemo Veolia zbira predvsem računalniško opremo. Po popravilu jo prodajo v lastni trgovini ali v primeru presežkov podarijo v afriške šole. Enako se dogaja s presežki oblek in knjig, ki jih ne prodajo. Trgovina deluje v sodelovanju z lokalnim mestnim svetom, in sicer kot neprofitna organizacija, saj se dobički trgovine porabijo le za plačilo delovanja centra.
Brezplačna trgovina proti logiki trga
Korak naprej predstavljajo tako imenovane brezplačne trgovine oziroma Umsonstladen. Trgovine so namenjene temu, da lahko izrabljene predmete, ki jih ne potrebujemo, brezplačno oddamo v trgovinah. Predmete pred prevzemom v trgovini seveda pregledajo, tako da trgovine ne postanejo odlagalni prostor za smeti. V trgovini si lahko vsak obiskovalec izbere in domov brezplačno odnese predmete, ki jih potrebuje. Večina trgovin omejuje število izdelkov na dan ali teden, ki jih lahko odnese posameznik, drugih omejitev, kot so socialno stanje vsakega obiskovalca, pa ne uporabljajo. Kot so povedali, gre za nasprotovanje osnovnemu principu dela za denar „Delajte, da s tem zaslužite denar, ki ga porabite za konzumiranje oziroma za življenje«, predstavlja neizbežno nujnost vsakdana. Delo predstavlja večino časa, ki ga ljudje porabijo v življenju in s tem pridobivajo denar, da stvari kupijo, uporabijo in zavržejo. Na drugi strani pa izdelki, produkti in tudi storitve ležijo in jih nihče ne uporablja. Za te stvari pa na drugi strani ulice nekdo ravnokar porablja denar. Brezplačna trgovina nasprotuje logiki trga, vendar je njeno prvo poslanstvo kajpak drugačno. Na to opozarjajo tudi organizatorji prvega Centra ponovne uporabe v Rogaški Slatini.
V Rogaški Slatini bodo prvi
V Sloveniji se odpira Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini. Center je nastal na pobudo konjiškega Okoljsko-raziskovalnega zavoda oziroma njegovega tehnološkega centra za aplikativno tehnologijo EKO-TCE. V centru bodo prevzemali še uporabne predmete, jih predelali, popravili ali prenovili ter jih predali v prodajo. Izdelke bodo pred prodajo pregledali strokovnjaki, tako da bodo tudi tehnično brezhibni. Za elektronske izdelke bodo ponujali garancijo. Izdelke bo v centru lahko kupil kdorkoli, ne glede na njegov socialni ali drugi status. Tudi podjetja, ki bi želela izdelke podariti. Humanitarno in informativno vlogo trgovine bodo, kot je povedala dr. Janja Klinčar iz Okoljsko-raziskovalnega zavoda, poudarjali s sodelovanjem na različnih humanitarnih akcijah. Pripravljali bodo različne delavnice v povezavi z vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Izdelke bodo pridobivali od posameznikov, po besedah dr. Janje Klinčar pa se že dogovarjajo s podjetjem Interseroh in drugimi komunalnimi podjetji in zbirnimi centri, tako da bi lahko prevzemali tudi izdelke, ki jih ta podjetja prevzamejo in so še uporabni.
Center je pridobil sredstva v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007/2013 v okviru razpisa za Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Izmed 39 prijaviteljev je bilo izbranih devet najbolje ocenjenih projektov. Projekt Center ponovne uporabe bo trajal 24 mesecev in je podprt v višini 249.500 €. Kot so sporočili iz službe za stike z javnostmi MDDSZ, bodo v okviru projekta izvajalci usposobili 10 oseb iz dveh težje zaposljivih ranljivih ciljnih skupin, brezposelne osebe starejše od 50 let in mlade do dopolnjenega 25. leta brez ali z nizko stopnjo izobrazbe. Tri osebe izmed desetih, ki bodo končale usposabljanje, bodo zaposlili v centru. Kot so še zapisali, „Izvedba projekta pomeni pristop k izvajanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih. Z direktivo je predpisano, da morajo države članice sprejeti ukrepe, potrebne za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov in priprave za ponovno uporabo predvsem s spodbujanjem vzpostavitve in podpore omrežij za ponovno uporabo in popravila.” Kar pomeni, da lahko v Sloveniji pričakujemo še več podobnih centrov.
