Oblikovanje embalaže za krožnost in trajnost
Tanja Pangerl
Kako v oblikovanje in načrtovanje embalaže vključiti koncept krožnosti in trajnostnosti? Kakšne so sodobne smernice in prakse oblikovanja embalaže? To so bila jedrna vprašanja spletne konference »Oblikovanje embalaže za krožnost in trajnost«, ki je v marcu potekala v okviru Akademije Zelena Slovenija. Oblikovalci in podjetja iščejo in si želijo trajnostnih rešitev, vendar se pogosto zatakne pri ceni. Je pa vse več odgovornosti in zavez podjetij, da zmanjšajo porabo materialov in barv ter v embalažo vključijo več reciklabilnih in recikliranih materialov, kar gre z roko v roki tudi z optimizacijo stroškov. Vsak korak šteje.
Pri zasnovi embalaže naj bo vodilo čim manj
Matjaž Zorc, kreativni direktor, 3DIMENZIJA design development studio
Revolucije na področju materialov pri produkciji embalaž v zadnjih 20 letih nismo doživeli. Materiali so bolj kot ne še vedno isti, obnašamo pa se bolj odgovorno, tudi zaradi optimizacije stroškov. Pri načrtovanju embalaže je ključno, da definiramo namen, ciljno skupino in vsebino. Na podlagi tega definiramo izbor materiala in posledično stroške. Kje so možnosti za optimizacijo embalaže? Začne se pri sestavljanju. Gre načeloma za enostavne embalaže, ponavadi iz kartona ali papirja. Za optimizacijo embalaže so ključni vidiki enostranski potisk, da je brez lepljenja, da je optimizirana oblika in da je čim boljši izkoristek materiala. Prav tako, da so dimenzije skladne s transportno embalažo, da gre za enostavno zaporedje gibov, pomembna pa je tudi hitrost sestavljanja. Ena od ključnih stvari pri zasnovi embalaže je tudi vidik čim manj. Čim manj embalaže in čim manj postopkov med izvajanjem embaliranja. Torej minimalna poraba materiala in brez dodatnih sestavljanj embalaže. Pomembna tema so transportne omejitve, vezane predvsem na dostavo preko pošte. Omejitve so povezane tudi s standardi, ki jih postavljajo distributerji in se nanašajo na težo, velikost, zaščito/drop test in uporabniško izkušnjo. Kompleksna embalaža pa je običajno tista, ki je sestavljena iz različnih delov, pogojena z dražjimi orodji in dražjimi proizvodnimi linijami. Potrebna je tudi usklajenost dimenzij s prodajnimi mesti, hladilniki, z ergonomijo, količino porabljenega materiala, reciklabilnostjo idr. Veliko se lahko naredi na področju re uporabe oziroma ponovne uporabe embalaže. Zanimiv pristop je tudi embalaža brez embalaže, kjer je embalaža hkrati izdelek.
Eko, bio, trajnostno je še vedno dražje
Žare Kerin, kreativni direktor, Futura DDB
Pri osveščenosti na področju trajnostne embalaže ni vse v rokah oblikovalca, ampak tudi same družbe. V Sloveniji se prebijamo in gremo naprej s snovanjem embalaž, ki so trajnostno naravnane in krožno oblikovane, vendar še vedno ne tako hitro, kot bi si želel. Eden večjih problemov pri tem so cene, saj je eko, bio, trajnostno še vedno dražje kot ostalo. Drugi problem je, da so naša podjetja bolj usmerjena predvsem na našo deželo ali še na sosednje države oziroma regijo. To pomeni, da gre za sorazmerno majhne količine, če to primerjamo z večjimi proizvajalci v tujini. Zato je fleksibilnost polnilnih linij težja, enako nabava novih stvari. Odlična embalaža poleg tega, da varuje izdelek in sporoča, tudi ščiti blagovno znamko. Vsaka blagovna znamka, ki se hoče pozicionirati višje, stremi k temu, da bi imela boljšo in učinkovitejšo embalažo. Med izhodišči za krožno oblikovanje embalaže je uporaba materialov, ki se enostavno obnavljajo oziroma reciklirajo. Drug segment je oblikovanje embalaž, ki so primerne za ponovno uporabo, torej da jih lahko uporabljamo za ta isti ali drug namen. Krožno oblikovane embalaže so sestavljene iz čim manj različnih materialov, struktura materialov pa mora upoštevati tudi oskrbovalne verige in krožnost materialov. Ko govorimo o trajnosti, je zelo pomemben lokalni izvor embalaže. S tem prihranimo stroške transporta in porabimo manj energije. Zato si želimo, da bi se čim več embalaž ustvarjalo v Sloveniji.
Embalaža v sistemu kroženja
Blaž Medja, vodja trajnostnega razvoja, Pivovarna Laško Union d.o.o.
Pakiranje predstavlja relativno visok delež ogljičnega odtisa v pivovarski industriji, po oceni 31 % skupnega ogljičnega odtisa. Najmanjši ogljični odtis predstavlja embalaža, ki je v sistemu kroženja. V našem primeru so to povratne steklenice in sodi za točeno pivo. Najvišji ogljični odtis predstavlja nepovratna embalaža, to so steklenice in pločevinke. Plastika kot material nima velike vrednosti CO₂ ekvivalenta, je pa pri tem glavni izziv reciklabilnost. Trenutno se namreč premajhen delež odpadne embalaže ločeno zbere, sortira in reciklira. Sestavljena plastična embalaža predstavlja velik izziv za recikliranje, tako da se na tem področju obetajo spremembe na zakonodajnem področju. V našem portfolju je največ steklene embalaže (37 %), sledi kovinska embalaža (34 %), kartonska embalaža, ki jo v večini uporabljamo kot sekundarno in terciarno embalažo, predstavlja 11 % in plastična 18 %. Z redizajnom blagovne znamke Union in ukinitvijo hrbtnih etiket na povratnih steklenicah na pivu blagovne znamke Laško pa smo v letu 2020 zmanjšali količino papirnih etiket za več kot 27 ton. Povečali smo reciklabilnost embalažnega materiala s prehodom na nepotiskane kovinske zaporke in z zmanjševanjem porabe barve na podložnih kartonih.
Potrošnike so vprašali o embalaži za Donat
Darja Teržan, izvršna direktorica, Atlantic Droga Kolinska d.o.o.
Do pred kratkim smo imeli dva tipa embalaže – PET in steklo. V letu 2020 je bilo v Sloveniji napolnjenega 90 % PET in 10 % stekla. Zaradi strukture držav, kjer smo prisotni, s spremembo iz PET v rPET prispevamo največ na področju zmanjšanja ogljičnega odtisa. Pred uvedbo rPET smo se posvetili tudi temu, kaj je pomembno potrošnikom. Raziskavo smo naredili na trgu Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Rusije, naših najpomembnejših trgih. Ko smo med zvestimi potrošniki preverili pričakovanja, so zelo jasno izrazili željo, da želijo Donat v naravi prijaznejši embalaži in da je to rPET. Na določenih trgih se že dogaja, da imajo prednost blagovne znamke, ki so proaktivne v kontekstu odgovornosti do okolja in narave in so pakirane v naravi prijaznejši embalaži. Prav tako je pomembna zakonodaja na tem področju, ki zahteva, da je v plastični embalaži do leta 2025 minimalno 25 % rPET in do leta 2030 minimalno 30 % rPET. Donat je že točen v 100 % rPET. S transformacijo embalaže smo skupaj z našim dobaviteljem ALPLA zmanjšali ogljični odtis za 90 %.
Pametni dizajn in zapiranje zanke
Julija Lojen Baltić, specialistka za komuniciranje, Polona Jalovec Borovnik, vodja področij SHE in kakovost, Henkel Maribor, d.o.o.
V naši strategiji za embalažo se osredotočamo na materiale iz trajnostnih virov, uporabljamo pameten dizajn in zapiramo zanko. Ambicije so, da bo možno našo embalažo 100 % reciklirati oziroma jo ponovno uporabiti, konec leta 2020 smo bili na približno 89 %, da zmanjšamo fosilno plastiko za 50 % in da smo brez odlaganja plastičnih odpadkov v naravo. Delež materialov Henklove embalaže predstavljajo kovine 8 %, steklo 1 %, papir 44 % in plastika 47 %. Do leta 2025 želimo povečati delež reciklirane plastike na več kot 30 % v celotni plastični embalaži izdelkov široke potrošnje.
Kako pametno oblikovati embalažo? Uporabiti čim manj materialov, uporabiti monomateriale in zagotoviti možnost recikliranja. Blagovna znamka Nature Box je prva lepotna znamka, ki v embalaži celotnega portfelja uporablja 98 % socialne plastike. Gre za sodelovanje s Plastic Bank, kjer je cilj zmanjšati količino odpadkov v oceanih in izboljšati kvaliteto življenja ljudi v revnih državah. Vsi zbiratelji prejmejo premijo za zbrane materiale, ki jih nesejo v banke plastike. V letu 2020 smo v embalaže naših izdelkov integrirali več kot 600 ton socialne plastike.
Embalaža za trajnostne nakupovalne navade
Irena Dobrovc, vodja oddelka branding & packaging, LIDL Slovenija d.o.o. k.d.
Kaj je za nas trajnostna embalaža? Da je iz recikliranih materialov, da se lahko 100 % reciklira, da uporabimo le toliko materiala, kolikor je nujno potrebno, in da se embalaža lahko ponovno uporabi. Zavezali smo se, da bomo do leta 2025 v okviru projekta Reset plastic za 20 % zmanjšali uporabo plastičnih materialov v embalaži lastnih blagovnih znamk in da bo vsa ta embalaža izdelana tako, da jo bo mogoče v največji meri reciklirati. V kolikor embalaža izpolnjuje vsaj enega od kriterijev, kot so, da je vsaj 80-odstotna možnost recikliranja, da vsebuje vsaj 30-odstotni delež recikliranih materialov, če se uporabljajo alternativni trajnostni materiali, in ima vsaj 10-odstotno zmanjšanje količine ali teže embalažnega materiala, smo embalažo opremili z logotipom »varujemo naravne vire – pakiramo odgovorno«. Velik problem so tudi »shelf ready« kartoni in embalaže, ki vsebujejo celulozo. Zavezali smo se, da bomo do konca leta 2025 v vseh naših izdelkih iz celuloze uporabljali materiale iz 100 % recikliranih oziroma nadzorovanih virov. Lotili smo se tudi optimizacije »shelf ready« kartonov, kjer želimo zmanjšati prazen prostor na paletah, s čimer pripomoremo k zmanjšanju števila transportnih poti, zmanjšati porabo materiala, izboljšati pokritost polic in vidnost izdelkov na policah ter zmanjševati število barv.
