| Tabakum | | Jože Volfand | |
| Zakaj Tabakum? Ime podjetja Tabakum, nosilca sheme za ravnanje z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji (v Sloveniji so sicer še tri sheme, in sicer Interseroh, Velog in Trevira), je dal njegov ustanovitelj Blažo Tasev. Torej, Ta sev Blažo akumu latorji. Zapleteno? Ne. Blažo Tasev je zrasel z akumulatorji, živi z njimi in od njih, čeprav se zdaj ne ukvarja več izključno z akumulatorji. Toda če je preprosto razložiti ime podjetja Tabakum iz Novega mesta, je precej težje rešljivo drugo vprašanje, okoljsko in ekonomsko. Kam se izgubi 30.000 svinčevih akumulatorjev iz 30.000 izrabljenih motornih vozil, za katerimi se na trgu izgubi vsaka sled, čeprav bi morali v razgradnjo. | |
Zakaj se je Slovenija odločila, no, v resnici ARSO, za štiri specializirane sheme za ravnanje z odpadnimi avtomobilskimi baterijami in akumulatorji, je posebno vprašanje, kajti v baterijah in akumulatorjih je več nevarnih kovin, živo srebro, kadmij, svinec, problem pa so tudi elektroliti. Zato normativne določbe v Pravilniku o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi, gre za prevzem, zbiranje, predelavo in odstranjevanje teh odpadkov, nedvoumno nalagajo obveznosti dobaviteljem, a tudi drugim v verigi proizvajalcev, trgovcev in uporabnikov. Toda kaj se dogaja na trgu?
Marsikaj, ocenjuje Blažo Tasev. Predvidena letna količina baterij in akumulatorjev, danih na slovenski trg, je okrog 4.800 do 5.000 ton. Od te količine jih zmanjka do 1.500 ton. Kje so, se ne ve. Domneva pa se, da sivi trg ne miruje. Najbolj živahen je takrat, ko cene surovin rastejo. Tudi ARSO ugotavlja, da sistem zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev ne deluje organizirano. Izjema naj bi bilo prav zbiranje odpadnih svinčevih akumulatorjev, ki naj bi se jih zbralo do 90 % od vseh, kar se jih pojavi v Sloveniji. Najbrž tudi zato, ker je zagotovljena reciklaža odpadnih svinčevih akumulatorjev v podjetju MPI iz Žerjava v Črni na Koroškem. Tabakum z njimi dobro sodeluje. Možnosti za reciklažo odpadnih prenosnih baterij v Sloveniji še ni.
Pri svinčevih akumulatorjih je zbiranje zagotovljeno pri registriranih zbiralcih na prevzemnih mestih v trgovinah z avtodeli, v avtomehaničnih servisih, na bencinskih črpalkah in drugod. Na dvorišču Tabakuma v Novem mestu so nameščeni njihovi plastični zabojniki v eko kotičku, enako je pri partnerjih. Zbirni center je prostoren, prevzem urejen, evidenčni listi izpolnjeni, kot je predpisano. Blažo Tasev med drugim opozori na nujnost inšpekcijskega nadzora na tem področju, saj ponekod ponarejajo evidenčne liste ali pa za dejavnost sploh niso registrirani. Praksa v Nemčiji in Avstriji morda spodbuja k razmisleku, da bi uvedli podoben sistem, ki sili končnega uporabnika k odgovornemu ravnanju z odpadnimi akumulatorji. Če ne prinese na odpad starega akumulatorja, ko kupuje novega, mora plačati 7,5 evrov okoljske takse.
Kako zagotoviti sledljivost pri ravnanju s tako nevarnimi odpadki, kot so akumulatorji? Kolikor akumulatorjev dobavitelj uvozi, toliko jih mora distribuirati, za tolikšno količino je treba zagotoviti evidenco. Akumulatorji so težki od 0,5 do 70 kg, v povprečju 16,5 kg, nevarnih snovi v njem torej ni malo. Okoljska občutljivost pri ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji je v Sloveniji še premalo razvita. Najmočnejši dobavitelji svinčevih akumulatorjev v Sloveniji so TAB Mežica, Vesna, Robert Bosch, Trgoavto – trgovina in drugi. V shemi Tabakum so kot zbiratelji povezani Brobal, Ekol, Kemis, Komunala NG, Kušar&Uršič, Saubermacher Komunala, Saubermacher Slovenija, KSP Sežana in Odpad Pivka. K sodelovanju so povabili tudi ostala podjetja, ki so za to registrirana, a zaenkrat še ni bilo pravega odziva, saj se jih kar nekaj še ne zaveda, da zbiralec, ki ima dovoljenje po starem pravilniku, ne sme zbirati baterij, razen če je naveden v skupni ali individualni shemi kot zbiralec.
Kot proizvajalci so v shemo vključeni Euro auto nova, A-net in Aures, dogovarjajo se še z Bartogom.
Blažo Tasev se z izdelovanjem, servisiranjem in dodelavo ali obnavljanjem akumulatorjev ukvarja že celo življenje. Najprej v podjetju Grajzar v Ljubljani, nato od leta 1974, ko je naredil mojstrski izpit, vse do danes. V avgustu mu bodo nazdravili za 60-letnico. Ko se danes ozira v preteklost, se spomni, kako so servisirali akumulatorje za novomeški IMV in kako je moral inovativno podjetniško razmišljati, če je hotel ostati na trgu. Novo za staro pozna že dolgo. Iz odpadkov je delal ježke za ikebane in iskal priložnosti, dokler leta 1991 ni ustanovil Tabakuma, družinske firme, v kateri je zdaj 19 zaposlenih. Njegov podjetniški nos mu je pomagal, da je ohranil mariborsko Vesno, proizvajalca akumulatorjev, ki je še danes znana blagovna znamka. Iz Nemčije pa za distribucijo oziroma prodajo uvažajo svinčeve akumulatorje znamke MOLL. Poleg prodaje akumulatorjev in zbiranja se je kmalu odločil za dodatno dejavnost – za trgovino s kmetijsko mehanizacijo. Začel je s skromno obrtno delavnico z akumulatorji, pred dvema letoma pa je na novomeški Cikavi odprl vrtno-kmetijski center in servis zelene tehnike Tabakum na 1.650 m2, vendar pa večino prihodkov ustvari kot eden izmed večjih ponudnikov akumulatorjev v Sloveniji. Tabakum želi na vseh področjih delovanja ponuditi svojim strankam celovito rešitev. Torej jim dobavi nov akumulator, ki ga po potrebi servisira in uredi varno ter ekološko odstranitev z reciklažo.
Blažo Tasev je podjetnik s širokim, toplim srcem. To je pokazal v več humanitarnih in drugih akcijah na novomeškem območju, razglasili pa so ga tudi za dobrotnika leta. Mestna občina mu je podelila posebno priznanje. Kot podjetnik s hitro poslovno rastjo in z distribucijo svinčevih akumulatorjev je bil stalno na očeh, ne vedno ravno prijaznih, a to je pač del življenja in posla, meni Blažo Tasev. Zdaj je prokurist. Direktorstvo je prepustil sinu Gocetu, diplomiranemu ekonomistu. Tabakum je v dobrih rokah.
