| Liberalizacija trga poštnih storitev | | |
| Od 1. januarja 2011 je poštni trg za pošiljke, lažje od 50 g, odprt za vse ponudnike. Pošta Slovenije tako v teoriji izgublja moč monopolista. Kako pa se bo liberalizacija trga odražala v praksi? V kolikor bi bila ostala podjetja dovolj konkurenčna in prijazna za stranke, bi se lahko ponovila zgodba v primeru Telekoma Slovenije, vendar pa je slovenski trg zaenkrat zaradi svoje majhnosti precej manj zanimiv za tuje ponudnike poštnih storitev. Podjetje Maksmail je s strani APEK že pridobilo dovoljenje za poslovanje in prinaša v poštne storitve na slovenskem trgu novo perspektivo. | |
V primeru nastopa konkurenta na slovenskem trgu poštnih storitev, ki želi dostop do poštne infrastrukture, mora Pošta Slovenije konkurentu pod zakonsko opredeljenimi pogoji to omogočiti. Doslej je Pošta Slovenije pogodbo za dostop do poštnega omrežja sklenila z enim podjetjem, in sicer s podjetjem Maksmail. Dostop do poštnega omrežja pomeni, da mora Pošta Slovenije prosilcem, ki so predhodno pridobili ugotovitveni sklep APEK za izvajalca zamenljivih poštnih storitev, v točkah dostopa, ki predstavljajo del poštnega omrežja, omogočiti oddajo pošiljk pod pogoji, določenimi v Splošnih pogojih za dostop do poštnega omrežja družbe Pošta Slovenije, d. o. o. Izvajalci zamenljivih storitev lahko v okviru dostopa do poštnega omrežja oddajajo pošiljke v prenos na določenih sprejemnih poštah (teh je 8 – na vseh velikih poštah na sedežih poslovnih enot) in vseh dostavnih poštah, pod pogojem, da so te ustrezno opremljene in sortirane v skladu s splošnimi pogoji. To pomeni, da dejansko uporabljajo logistični sistem Pošte Slovenije. Prav tako mora izvajalec univerzalne poštne storitve omogočiti dostop do poštne infrastrukture, in sicer do sistema poštnih številk, podatkovne zbirke z naslovi, storitve vračanja pošiljk pošiljatelju in storitve preusmeritve pošiljk.
Po besedah direktorja podjetja Maksmail, d. o. o., Tomaža Krajnca, njihovo podjetje prinaša na trg pomembno konkurenčno prednost, saj uporablja najboljšo infrastrukturo ob uporabniku prilagojenih storitvah in konkurenčnih cenah. Glede na letne količine namreč nudijo popust na storitve prenosa kot tudi letni popust za lojalnost. Sodeč po simulacijah poštnih stroškov za nekatere slovenske družbe bi lahko prihranki za poštne storitve tako v letu 2011 znašali vsaj 5 odstotkov, kar bi pri velikih slovenskih pošiljateljih zneslo tudi več kot 150.000 evrov. Maksmail je družba s sodelavci z različnih področij: ekonomskega, pravnega, statističnega in logističnega. Kot pravi direktor podjetja, premorejo zadosti znanja in izkušenj na področju dela s hibridno pošto, s katero so prisotni v skoraj vseh državah bivše Jugoslavije. Direktor podjetja pravi, da prav v Maksmailu tuje rešitve neposredno prinašajo v slovenski prostor. Poudarja, da so tudi po zaslugi sestrske družbe Maksmaila v Makedonski pošti lani prvič po osamosvojitvi države dosegli izjemno dobre rezultate in zabeležili pozitivni poslovni izid.
V Maksmailu ciljajo predvsem na večja podjetja, na približno 60 potencialnih strank, ki pošljejo več kot 20.000 pošiljk mesečno. Računajo na banke, ki pošiljajo mesečne izpiske, javna komunalna podjetja, mobilne operaterje, kabelske operaterje in tako naprej. Za svoje delovanje podjetje deloma uporablja infrastrukturo Pošte Slovenije, in sicer prevzame vse pošiljke neposredno na lokaciji naročnika, nato pa na različnih točkah dostopa posreduje pošiljke v mrežo Pošte Slovenije, ki še vedno dostavlja pošiljke do naslovnikov. Maksmail tako izvaja faze prevzema, sortiranja in dostave pošiljk do poštnega omrežja.
Za prehod na storitve Maksmaila je potreben le podpis pogodbe. Po besedah Tomaža Krajnca prehod na storitev tudi ne prekine obstoječih, na pošto vezanih komunikacijskih poti, ampak jih nadgrajuje v uporabniku prilagojeni obliki. Dodaja, da vozni park obsega okolju prijazna vozila.
V Pošti Slovenije pravijo, da se za uporabnike poštnih storitev ne bo bistveno spremenilo. Mag. Boris Novak, vodja projektne skupine za liberalizacijo v Pošti Slovenije, odgovarja, da bodo pri Pošti Slovenije še naprej nudili vse dosedanje poštne storitve, jih nadgrajevali, jim dodajali nove dodane vrednosti ter hkrati razvijali povsem nove, moderne in napredne poštne storitve.
Liberalizacija trga s pojavom konkurence vselej koristi uporabniku, vprašanje pa je, v kolikšni meri se bo liberalizacija poštnih storitev odražala v realnem poslovanju. Zagotovo je prihodnost poštnih storitev v večji fleksibilnosti in usmeritvi k uporabnikom, na kar imajo velik vpliv nove tehnologije in okolje, v katerem deluje posamezen poštni operater. Nove storitve so v vse večji meri vezane na elektronsko poslovanje, upravljanje s podatkovnimi bazami, hibridno pošto, nove načine usmerjanja, pripravo in združevanje pošiljk ter sledenje. Razvijale se bodo storitve z dodano vrednostjo, kakovost storitev bo vezana na potrebe uporabnikov poštnih storitev. Nadaljevali se bosta modernizacija poslovanja in obnova poštnih kapacitet, izvajali se bosta racionalizacija in optimizacija poslovanja, izboljšati bo potrebno kakovost poštnih storitev, povečati zanesljivost in hitrost, uvajati nove storitve in širiti dostopnost poštnega omrežja. In zagotovo bo konkurenca pospešila razvoj logističnih rešitev, ki bodo omenjene izboljšave omogočale.
