| Obraz | | Barbara Černe | |
| Ambiciozen in bister. Iznajdljiv in hiter. Marljiv in vztrajen. Prodoren in podjeten, premišljen. Tudi športen, kajta in surfa po Egiptu, najraje pa se vrača na Kubo. Direktor celjskega podjetja Koding Saša Stropnik, ki je najbrž še mnogo več kot to. Sam ob tem neskromno priznava, da je zelo zahteven in da je prav ta lastnost za posel najpomembnejša. »Res je, da imam visoke zahteve, a jih je mogoče doseči. Včasih je težko, a sem vztrajen in se ne predam. Nemogočega ne poznam,« odločno poudarja, v tem duhu pa vsak dan spodbuja tudi svoje zaposlene. | |
Potem ko se je njegov podjetni duh, ki je v njem tlel že od malih nog, dokončno razvnel, je profesionalno pot v podjetju Koding, specializiranem za označevanje izdelkov in embalaže, ki danes zaposluje devet ljudi, začel pred desetimi leti. V segmentu označevanja izdelkov je, kot pravi, »doma že od leta 1994«. Izkušnje, ki jih je pridobil med šolanjem in na delovnih mestih ter odlično poznavanje trga, so bile najboljša motivacija. »Odločitvi za lastno podjetje so najbrž botrovale razmere na prejšnjem delovnem mestu, moja velika prednost pa je bila dobro poznavanje trga. Prisluhnil sem ljudem iz proizvodnje, ki najbolj vedo, kaj potrebujejo za hitrejše in kvalitetnejše delo. Takega podjetja v Sloveniji še ni bilo, pa sem začel. Dobesedno iz nič, a z vero, da bom uspel,« razloge za samostojno pot opisuje Saša Stropnik.
Kakovost zagotavlja najnižje stroške
Rad kupujem kakovostne izdelke, take ponujamo našim strankam,« poudarja. Kakovost zahteva tudi od dobaviteljev: »Zmeraj si vzamemo čas, da najdemo primernega partnerja, s katerim želimo dolgoročno sodelovati, ga proučimo, preizkusimo njegove izdelke. Naše glavno vodilo je ponujati naprave, ki se ne kvarijo in imajo nizke obratovalne stroške. Bolj ko je naprava kakovostna, manj zastojev je v proizvodnji. Če želimo proizvodnjo poceniti, moramo upoštevati kakovost naprave, tip označevanja, porabo potrošnega materiala in pogostost servisnih intervalov.« Tako zdaj ekskluzivno zastopajo ali sodelujejo z okoli petnajstimi svetovno znanimi proizvajalci, kot so Linx, Markem, Rea, Trumpf, Cognex, E.M.E, Sato, Amaco, Amor in drugi, ter z več kot petsto odjemalci.
Vodilna je tehnologija CIJ
Najbolj uporabljana tehnologija za označevanje izdelkov je CIJ (cointinuous ink jet) oziroma tehnologija po načelu kontinuiranega curka. »Trenutno ponujamo industrijske tiskalnike ink jet podjetja Linx za brezkontaktno označevanje izdelkov na proizvodnih linijah. Najpogosteje se uporabljajo tam, kjer sta potrebni hitrost in visoka kakovost izpisa. Ta tehnologija pomeni 50 odstotkov našega prodajnega programa. Potem so tu še tiskalniki TTO, pa laserski tiskalniki in tiskalniki CO2 z lasersko cevjo. Imamo tudi sisteme za označevanje palet in kartonov. Pred tremi leti smo začeli sodelovati z nemškim podjetjem Trumpf pri označevanju plastike in kovine. Začeli smo za konkurenco, a smo hitreje dosegli boljše rezultate. Najnaprednejša pri obratovanju in kontroli folije v tiskalniku je tehnologija TTO, s katero dosegamo 70-odstotni delež,« se pohvali Stropnik in meni, da ostaja najcenejša tehnologija označevanja laserska. Zagotavlja hitro, čisto in zanesljivo tehnologijo označevanja, ob tem pa izpolnjuje zahteve po nizkih obratovalnih stroških, visoki stopnji zanesljivosti in trajnosti oznak. Take naprave se največkrat uporabljajo na visokozmogljivih proizvodnih linijah, na primer v pivovarnah ali farmacevtskih podjetjih.
Konkurence se ne bojijo
Potem je tu še tehnologija DOD, ki jo zaznamuje slabša kakovost izpisa in se zato uporablja v industrijah, kjer kakovost izpisa ni tako pomembna, denimo v lesarski in gradbeni panogi. Sistem sicer omogoča izpis visokega teksta na izdelek oziroma embalažo. »Novost na slovenskem trgu so tiskalniki za digitalni tisk na zloženke, škatlice in kartonsko embalažo v farmacevtski industriji. Potisk embalaže za zdravila je mogv celoti prilagoditi dejanskim potrebam proizvodnje, kar precža stroške. Sicer največ tiskamo na sekundarno embalažo. Kartoni se označujejo, ampak v manjšem številu. V glavnem smo prisotni v farmacevtski in živilski industriji, avtomobilski, pa v sektorju gradbenega materiala. Pokrivamo tako rekoč celoten program vzdrževanja izdelkov – od najmanjšega izdelka do palete,« pravi Stropnik. V Sloveniji, kjer dosegajo 35-odstoni tržni delež, se konkurence ne bojijo: »Konkurzdravo, da obstaja. Če je ne bi imeli, bi ne vedeli, zakaj smo najboljši. Ponujamo najboljšo kakovost storitev, saj so vse naše naprave v višjem cenovnem razredu, zato so kakovostnejše.ejše naprave na tržišču so stare več kot petnajst let in še vedno obratujejo. Kakovost ostaja naše glavno vodilo tudi v prihodnje.«
Prodreti v Srbijo, na Hrvaško in v Albanijo
»Čudežev ne načrtujemo in ne napovedujemo. Še naprej bomo vztrajali pri kakovosti in temu primerni ceni naših izdelkov in storitev,« pravi Saša Stropnik. V podjetju trenutno razmišljajo o širitvi na tuje trge, predvsem na trge Jugoslavije: »Inštalacije imamo predvsem v Srbiji, na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, želimo si še v Beograd, pa na Hrvaško in v Albanijo. Načrtujemo dodatne zaposlitve, nekaj v Sloveniji, nekaj v tujini. Načrtujemo prevzem domačega ali tujega podjetja. V tem primeru bomo zaposlili še več ljudi, kar pa bo najzahtevnejša naloga. Na vprašanje, kaj pričakuje od zaposlenih, pa odgovarja: »Pripravljenost za delo, učenje, odprto glavo, zanesljivost, prilagodljivost, smisel za inovativnost, pa kanček kreativnosti. Marsikomu dam priložnost, dobro delo pa vedno nagradim.«
Vlada bi lahko storila več
Potem ko naj bi po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja slovensko gospodarstvo najhuje v krizi že premagalo in že stopilo na pot okrevanja, se Saša Stropnik pohvali, da krize v podjetju sploh niso občutili: »Leto 2008 je bilo najboljše leto, dosegli smo najboljšo rast. Skupna rast lani je bila triodstotna, do konca letošnjega leta načrtujemo petodstotno, prihodnje leto kar 10odstotno.« Nobena izjema niso, ko se srs plačilno nesposobnostjo. Ob tem si obetajo več pomoči od države: »Država bi morala bolj pomagati malim podjetjem, spodbujati konkurenčnost, pomagati odpirati tuje trge, spodbujati razvoj,« pravi in poudarja še: »V Sloveniji je veliko znanja, več kot v Nemčiji, Avstriji, strokovno znanje bi morali znati bolje izkorititi in nagraditi.« Mož deja mo za vse, kot se rapošali, ki je vid že več kot pol sveta, pa je kljub vsemu ponosen, da živi v Sloveniji. Po njegovem Slovenija najbolje rešuje ločevanje odpadkov, zato v podjetju tudi sami spodbujajo zeleno okolje: »Smo zeleno podjetje, tudi stroji so bolj zeleni kot konkurenčni, saj proizvedejo manj odpadkov. Prihodnje leto nameravamo vpeljati še standard kakovosti 9001,« pove ob koncu.
