Avtomatizacija z vse več modeli omogoča kompleksne procese – EOL 107

Večinoma v nakup lastnih viličarjev, v najem le nove

Po besedah Boštjana Kirma, vodje službe Intralogistike v Krki, tovarni zdravil, d. d., Novo mesto je pri njih »ena izmed ključnih kategorij procesa zagotavljanje varnosti zdravil oz. varnosti okolja, kjer proizvajamo zdravila. Zato v naše okolje ne more viličar iz najema, ki je predhodno morebiti obratoval v neprimernem okolju. Poleg tega smo izvedli stroškovne analize in ugotovili, da v daljšem obdobju glede na naš proizvodni proces najem ni konkurenčen. Smo pa že izvedli nakup starih viličarjev t. i. testnih viličarjev, ki smo jih pred nakupom temeljito pregledali in ugotovili primernost za določene operacije.« Tudi v podjetju Lidl Slovenija so povedali, da kupujejo izključno nove viličarje. S tem se je strinjal tudi Primož Janc, vodja logistike, Merkur trgovina, d.d., ki je povedal, da »se ne odločamo za nakup starih viličarjev, jih pa imamo nekaj v najemu, temveč ob potrebah po dopolnitvah voznega parka investiramo v nakup novih. Učinkovita notranja logistika je pomemben del Merkurjevega poslovanja, zato se odločamo za investicije, ki zagotavljajo optimalno delovanje na daljši rok, tako z operativnega kot s finančnega vidika.« Drugače pa je v Gorenju, kjer »že več kot leto dni viličarje izključno najemamo. V najem pa vzamemo samo nove viličarje,« je povedal Franci Zamrnik, Direktor programa transportne mehanizacija, Gorenje Group.

Flote viličarjev še raznovrstne in prilagojene dejavnostim

»V voznem parku imamo električne, plinske in nekaj dizelskih viličarjev. Nakupov večjih (6- ali 9-tonskih) dizelskih viličarjev v prihodnje ne načrtujemo. Ta segment bo postopoma postal bolj izjema, saj se ostale tehnologije izkazujejo kot bolj učinkovite in hkrati okolju prijaznejše,« je pojasnil Primož Janc. Izbor viličarja je zelo odvisen od dejavnosti podjetja, kot je izpostavil njihove izkušnje Boštjan Kirm: »Naš vozni park obsega tako viličarje kot paletne vozičke. Večino viličarjev/paletnih vozičkov je baterijskih, ker obratujejo v zaprtih in čistih prostorih farmacevtske proizvodnje. Glavni tovor, ki ga prevažajo viličarji/paletni vozički, so palete skupne mase do 1.000 kg. Zaradi obratovanja viličarjev v določenem deležu v eksplozijsko ogroženih prostorih imamo tudi EX viličarje, ki imajo ustrezno zaščito za obratovanje v posebnih razmerah. Nabor proizvajalcev tovrstnih viličarjev pa je zelo omejen.« Tudi v Lidlu Slovenija so povedali, da »pred nakupom najprej vselej preverimo, za katere namene se bo viličar uporabljal. Potem se izbere model, ki najbolj ustreza tem potrebam. V floti imamo 165 viličarjev in komisionirnih naprav (za potrebe logističnega centra in poslovalnic).«

Trend v prid električnih viličarjev in standardizaciji flote

Kot pravi Miha Bogataj, Vodja prodaje in razvoja poslovanja v podjetju Jungheinrich, d.o.o., kjer prodajajo viličarje vseh vrst, je »v Sloveniji v uporabi približna polovica viličarjev čelnih, od katerih je dobra polovica dizelskih in plinskih čelnih viličarjev, slaba polovica pa elektro čelnih viličarjev. Trend zadnjih let gre v prid elektro viličarjev. Preostali najpogostejši tipi viličarjev so predvsem elektro ročni paletni viličarji, sledijo elektro ročni paletni vozički (dvig cca 120 mm) in električni regalni viličarji. Predvsem v avtomobilski industriji je opaziti porast električnih vlačilcev s priklopnimi vozički, ki lahko v določenih primerih uspešno nadomestijo viličarje pri talnem transportu.« Boštjan Kirm je izpostavil pomembnost standardizacije flote: »Velikokrat imamo na preizkusu viličarje različnih proizvajalcev. Lahko rečemo, da so predvsem vodilni proizvajalci področja med sabo razmeroma primerljivi. Seveda ima vsak določeno karakteristiko, ki je boljša kot pri konkurenci. Poudariti pa je treba, da stremimo k standardizaciji flote viličarjev. To v našem primeru predstavlja vrsto prednosti, in sicer predvsem gre za prednosti poznavanja upravljanja viličarjev s strani različnih oseb in zagotavljanje internega trga viličarjev, kjer skrbimo za enakomernejšo izkoriščenost strojev. Pred nakupom viličarjev prednostno upoštevamo predvsem upravičenost nakupa. Če je nakup neizogiben, potem je ključno, da bo viličar izpolnil vse tehnične in tehnološke zahteve za področje, kjer se bo uporabljal.« S povedanim se je strinjal tudi Franci Zamrnik, ki je poudaril: »pomembnost vozne učinkovitosti viličarja, kot so preciznost, okretnost, preglednost, sledi cena, zanesljivost, ažuren servis in plačilni pogoji.«

Električni ali dizelski viličar, to je vprašanje?

Opis razlik med električnim in dizelskim viličarjem na primeru 4-tonskega čelnega viličarja je predstavil Miha Bogataj: Elektro viličar, 1.000 ur, strošek elektrike približno 1.500 €, dizelski viličar, 1.000 ur, strošek dizelskega goriva približno 4.000 €.

Prihranek elektro viličarja pri stroških energentov je v primerjavi z dizelskim viličarjem približno 2,5 € na obratovalno uro. Dvoizmenska uporaba električnega viličarja je že mogoča brez menjave baterij zaradi učinkovitih elektromotorjev, ki omogočajo regenerativno zaviranje in spuščanje. V večini primerov kapaciteta 1 baterije zadošča za več kot dvoizmensko delo. Ni razlik glede zmožnosti dela na prostem. Tudi elektro viličar lahko dela zunaj v mokrem (elektro motorji zaščiteni IP 54).Tudi velike razlike v maksimalni hitrostih vožnje več ni. Pri 5-tonskem elektro viličarju je največja hitrost 17 km/h. Pri 5-tonskem dizel viličarju pa 21 km/h. Obstaja velika razlika pri emisijah. Električni viličarji namreč nimajo emisij izpušnih plinov, dizelski pa imajo zahvaljujoč filtrom trdnih delcev emisije primerljive najsodobnejšim dizelskim avtomobilom.

Prehod na zelene tehnologije postopen in preudaren

Kot je povedal Franci Zamrnik v skupini Gorenje, »že sedaj ne uporabljamo viličarjev na dizelski pogon, ampak viličarje na plinski pogon oziroma električno energijo. Edini na dizelski pogon ima nosilnosti 16T in se ga uporablja za zunanja dela. Relativno je ohranjen in ga bomo s pridom še dolgo uporabljali. Direktiva na našo logistiko ne bo imela vpliva.« To so potrdil tudi v podjetju Lidl Slovenija, kjer imajo že sedaj izključno viličarje z baterijskim napajanjem. Boštjan Kirm pa popolno menjavo vidi v postopnosti in novih tehnologijah: »Že danes so naši dizel viličarji opremljeni s filtri trdih delcev in na ta način skrbimo za varovanje okolja. Seveda spremljamo, kaj se dogaja na področju zelene tehnologije. Ko bodo tehnologije dovolj preizkušene, zanesljive in stroškovno konkurenčne, jih bomo v prihodnosti tudi uporabili.«

Velike prednosti avtomatizacije, od varnosti do vplivov na okolje

Po besedah Mihe Bogataja je »glavna prednost avtomatizacije popolna standardizacija celotnega procesa, visoka stopnja ponovljivosti in zanesljivost. Napredni varnostni sistemi skrbijo za varno integracijo v hibridnem okolju, kjer se srečujejo ljudje in avtomatska vozila. Zmanjša se število nesreč in poškodb zaposlenih, opreme in blaga. Tehnični vidik prinaša izjemno visoko stopnjo natančnosti in ponovljivosti vseh manipulativnih operacij, kot so transport, zajem, odlaganje. Preprečijo se človeške napake pri manipulaciji, napačno in nepravilno odlaganje TSE, transportno skladiščnih enot. Pomemben je tudi organizacijski vidik, kjer avtomatizacija skrbi za časovno standardizirane cikle. Človeški faktorji, bolniška odsotnost, nezbranost pri delu, zamuda, so izničeni, zato je planiranje proizvodno-skladiščnih procesov enostavnejše (manjše število neznank). Avtomatizacija nudi tudi možnost integracije v informacijske sisteme. Na ta način se zagotovi komunikacija med proizvodno-skladiščnimi informacijskimi sistemi (ERP, WMS, OPC strežnik), kar zvišuje frekvenco skladiščnih nalog ter izniči možnost nastanka procesnih napak. Skozi razvojni vidik avtomatizacije je mogoče programsko opremo, ki skrbi za vodenje sistema, prilagoditi in optimizirati v primeru spremembe nalog viličarja. Pomemben pa je tudi okoljski vidik, saj nenehna optimizacija voznih parametrov poskrbi za minimalno porabo energije. Avtomatski viličarji so energetsko učinkovitejši od klasičnih z ročno manipulacijo.«

Avtomatizacija je standard sodobne logistike

Boštjan Kirm nam je povedal, da je v Krki »logistično poslovanje v popolnosti informacijsko podprto. Viličarji so le del opreme, ki tvorijo proces kot celoto.« Tako je tudi v podjetju Lidl Slovenija, kjer pravijo, da so viličarji že integrirani v informacijski sistem, kar omogoča optimizacijo logističnih procesov in izboljšanje storilnosti. Tudi v skupini Gorenje je tako, kjer »že danes na novejših viličarjih uporabljamo sistem TWIS, spletni nadzor viličarjev. Pri delu pa uporabljamo mobilne terminale, ki niso del viličarja, ampak delujejo s pomočjo wifija in WMS-a avtonomno. Takšen način dela je praktično že standard sodobne logistike,« je dodal Franci Zamrnik.

V ospredju navigacijski sistem za viličarje v hibridnih okoljih

Osnova za avtomatske viličarje so standardni – tu je v zadnjih letih glavni poudarek na optimizaciji pogonskih sistemov, ki so iz leta v leto robustnejši in imajo boljši izkoristek. Kot pravi Miha Bogataj, je v zadnjih letih velik poudarek ter napredek tudi na področju baterijskih akumulatorjev – Li-Ion: »Če se osredotočimo na razvoj avtomatizacije, je glavni poudarek predvsem na navigacijskih sistemih za viličarje v hibridnih okoljih. Poznamo sistem navigacije z induktivno zanko oz. fiksnimi talnimi magneti, laserski sistem navigacije z odsevniki in sistem navigacije z zaznavanjem okolice v realnem času. Inteligentni navigacijski sistem za orientacijo ne potrebuje dodatnih elementov. Naprednejša avtomatska navigacija sistemu (avtomatskemu viličarju) omogoča opravljanje zahtevnejših in kompleksnejših nalog. Tako se avtomatizacija aplicira na nove modele viličarjev, ki omogočajo zahtevnejše naloge. Začelo se je z aplikacijami za talni transport palet, nadaljuje pa se v smeri kompleksnih nalog in procesov, kjer avtomatski viličarji v hibridnem okolju na standardni paletni regal odlagajo in zajemajo palete do višine 5 m. Z avtomatskimi vlačilci je omogočen transport do 4 palet v vlačilni kompoziciji.«

Integracija avtomatskih viličarjev je enostavna

»Reluktančni električni motorji v visokoregalnem komisionirnem viličarju EKX serije 5 le-tega uvrščajo v najvišji učinkovitostni razred. To pomeni občutno višji izkoristek energije od sicer še vedno zelo naprednih in na trgu prevladujočih asihronskih motorjev brez ščetk, kar za uporabnika pomeni večjo avtonomijo obratovanja z enim polnjenjem baterije, manj izgubljenega časa z menjavo baterije (ali polnjenja) in posledično nižje stroške obratovanja. Nato polavtomatsko obratovanje visokoregalnih viličarjev v ozkih regalnih hodnikih, viličar sam odpelje do cilja, voznik le pritisne na gumb. Možna je tudi naknadna vgradnja v obstoječa skladišča. To polavtomatsko obratovanje (skladiščna navigacija) omogoča hitro in natančno pot do cilja z optimalno porabo energije in časa, kar pomeni dvig produktivnosti do 25 %, eliminacijo poškodbe regalov itd. Avtomatski viličarji (APM), razviti iz platform na trgu preizkušenih serijskih viličarjev, lahko delujejo kot ročni viličar ali popolnoma samodejni viličar (AGV). Avtomatski viličarji APM so v osnovi standardni viličarji, ki so nadgrajeni z varnostnim in avtomatskim paketom (senzorika, krmiljenje, laserska navigacija, programska oprema). Integracija enega ali več avtomatskih viličarjev v obstoječ proizvodno-skladiščni proces je enostavna, hitra in varna, je še dodal Miha Bogataj.