Aplikacija Izboljšajmo Ptuj novost, pri odpadkih država ne ve, kaj bi – EOL 93

Kaj ste želeli doseči z aplikacijo Izboljšajmo Ptuj?
Predvsem smo želeli doseči hitrejši in boljši neposredni stik z občankami in občani. Prav tako si že ves čas prizadevamo za prejemanje čim večjega števila njihovih pobud. Občani so tisti, ki najbolje vedo, kaj v mestu manjka, kaj bi jim izboljšalo kakovost bivanja. Pomembno je, da prejemamo sprotne prijave poškodb javne infrastrukture, saj najverjetneje vseh teh poškodb oziroma težav sami ne bi zaznali.

Na katere težave mislite?
Mislim predvsem na javno infrastrukturo, poškodovana cestišča, mrk javne razsvetljave, nasmetene površine, divja odlagališča, poškodovane smetnjake, klopi, igrala in vse, kar vpliva na kakovost bivanja v kraju. Gre za popolno novost v tem prostoru ter model informacijskega sistema, ki temelji na lastnih kadrih.

Aplikacija je brezplačno na voljo na spletnem naslovu izboljšajmo.ptuj.si in na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android ter Ios.

Kako se aplikacija uporablja?
Oddajanje predlogov poteka na enostaven način, in sicer je potrebno, da uporabnik slika težavo, doda naslov, opis, izbere kategorijo in označi lokacijo na zemljevidu. Mobilne naprave z vključenim sistemom GPS lokacijo zaznajo samodejno. Edini pogoj za prijavljanje težav je registracija. Vsi uporabniki lahko vidijo vse prejšnje objave in predloge. Prijavljeni uporabniki lahko druge objave preko komentarjev dopolnjujejo ter podprejo rešitve. S to pomočjo pa bo tudi odzivnost pri odpravljanju težav v našem mestu hitrejša.

V kratkem bomo predstavili aplikacijo višjim razredom osnovnih šol ter srednješolcem, saj se je potrebno zavedati, da so ravno mladi največji uporabniki najrazličnejših aplikacij. S predstavitvijo aplikacije tej ciljni skupini se bo širila tudi zavest o okolju. Za njegovo urejenost smo vsi odgovorni.

V občini ste se odločili za ločeno zbiranje odpadkov od vrat do vrat. Kakšne rezultate ste dosegli pri ločenem zbiranju in kaj kažejo količine zbranih, predelanih in odloženih komunalnih odpadkov v zadnjih letih?
Ločeno zbiranje odpadkov v Mestni občini Ptuj je bilo že sicer na zelo dobri ravni. Občanke in občani so že pred leti sprejeli ločeno zbiranje odpadkov kot nekaj, kar je v tem času izjemnega pomena za varovanje okolja in za boljšo kakovost življenja v mestu. Nadgradnja sistema ločenega zbiranja odpadkov iz sistema zbiralnic ločenih frakcij v sistem od vrat do vrat, je delež frakcij, ki jih je mogoče še na takšen ali drugačen način uporabiti ali vsaj preprečiti, da končajo na odlagališču, še povišal. Delež odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti oziroma odložiti na odlagalno polje, vztrajno pada.

Najbrž je drugače pri zbiranju bioloških odpadkov. Kakšna je ozaveščenost gospodinjstev in koliko se občani odločajo za hišno kompostiranje?
Vsaki stranki smo ponudili možnost, da sama izbere način ravnanja s to vrsto odpadkov. Ker smo posode za zbiranje bioloških odpadkov med stranke razdelili že pred dokončno uveljavitvijo Uredbe o ločenem zbiranju teh odpadkov, nimamo posebnih težav. Stranke so z zbiranjem in z ravnanjem z odpadki zadovoljne. Posamezniki se odločajo za hišno kompostiranje. Vendar glavnina občank in občanov živi v večstanovanjskih stavbah. Gospodinjstva večkrat letno obveščamo, kako pravilno ločevati odpadke. Za to uporabljamo različne metode. Obveščanje preko lokalne televizije, radia, tiskanih medijev, zloženk, občasno pa obiščemo tudi šole in vrtce, saj smo mnenja, da je potrebno z ozaveščanjem čim prej pričeti. Prepričan sem, da bodo naši otroci, ki so danes v vrtcu ali šoli, imeli izjemen občutek za ravnanje z odpadki in zelo zdrav odnos do okolja.

Pri ravnanju z odpadno embalažo prihaja do težav, na to opozarjajo predvsem komunalna podjetja. Izkušnja vaše občine?
To je res. Določene težave imamo. Morda ne v takšni dimenziji kot večina komunalnih podjetij, saj razpolagamo s sortirnico ločeno zbranih frakcij in lahko del zbrane embalaže presortiramo sami. Vendar težave ostajajo. Menim, da obstoječ sistem DROE ni dovolj učinkovit in da je vprašanje časa, ko se bo sistem sesul. V tem trenutku je preprosto preveč družb, ki se borijo za svoj tržni delež, pa še ta se jim vsako leto spreminja. Pri nas to pomeni, da imamo z vsako družbo dogovorjen drugačen sistem prevzemanja teh odpadkov. Nekateri želijo za njih poskrbeti sami, nekateri nam te prepustijo, spet drugi imajo svojo rešitev. Obveznost pravilne delitve količin po posameznih DROE pa je naložena komunalnim podjetjem. V tem sistemu nekaj ni v redu. Upam, da bo država področje DROE oziroma vseh shem kmalu uredila. Bistveno večje težave imamo namreč na področju odpadnih nagrobnih sveč.

Gospodarno ravnanje z naravnimi viri želite spodbuditi s Centrom ponovne uporabe. Kako ste ga sfinancirali in kako se uveljavlja?
K projektu smo pristopili skupaj z Mestno občino Ptuj in v začetku poiskali predvsem lastne vire, s katerimi bi olajšali izvedbo projekta. Tako smo Center odprli znotraj CERO Gajke, marsikaj pa smo postorili kar sami s svojimi delavci. K sodelovanju smo povabili ZRS Bistra Ptuj in socialno podjetje Center ponovne uporabe. Za Center smo se odločili predvsem iz želje po zmanjševanju odpadkov, ki bi sicer lahko končali na odlagališču. Če kdo, potem upravljavci odlagališč razumemo to potrebo. S tem na eni strani skrbimo za naše okolje, hkrati pa znižujemo stroške, ki nastajajo z obdelavo in odlaganjem ostanka odpadkov.

In finance?
Mestna občina Ptuj in Javne službe Ptuj sta financirali nabavo montažnega objekta in poskrbeli za infrastrukturo ter opremo. Socialno podjetje Center ponovne uporabe je montažni objekt uredilo po standardih. V Centru sta trenutno zaposleni dve osebi. Center se je zelo dobro uveljavil, ljudje so ga zelo hitro sprejeli. Verjamemo, da bo čez čas še bolj živel. Načrtujemo še odprtje posebnega prodajnega mesta v starem mestnem jedru Ptuja, kjer bi prodajali del izdelkov iz Centra, zlasti manjše predmete.

V Sloveniji so v zadnjem času aktualni poskusi uvajanja programov Zero Waste, tudi pri vas. Kakšne so dejanske možnosti za politiko Zero Waste v Sloveniji?
Uveljavljanje programa Zero Waste je primarna naloga tudi v Mestni občini Ptuj. Predvsem se v tem trenutku trudimo s čim močnejšim izobraževanjem ljudi, zlasti mladine in otrok. Prepričani smo, da je to pravi način, da se koncept Zero Waste ponotranji in da s tem postane nekaj povsem samoumevnega.

Učinkovit sistem ločenega zbiranja odpadkov in zmanjšanje količin odpadkov bodo vplivali na poslovno uspešnost podjetja Cero Gajke. Za kakšne rešitve se zavzemate?
Za rešitve, ki bodo obstoječ sistem shem za ravnanje s temi odpadki spremenile na način, da bodo komunalna podjetja, ki dejansko te odpadke zbirajo pri ljudeh, z njimi povsem samostojno lahko upravljala. Sistem, kjer je za težko delo zadolžen en in od tega nima kaj dosti, medtem ko drugi pobere smetano, je nepravičen in je dolgoročno tudi nevzdržen.

Kaj bi morali spremeniti v strategiji ravnanja z odpadki v Sloveniji?
Za začetek bi morali sploh sprejeti resno strategijo. Operativni programi, ki naj bi urejali to področje, so ali zastareli ali pa vključujejo rešitve, ki niso celovite. Iz naših izkušenj, povezanih s CERO Gajke, kjer na IPPC dovoljenje čakamo že dobrih 7 let, je več kot očitno, da na državni ravni ni jasne slike, kaj na področju ravnanja z odpadki sploh želimo doseči. Samo zbiranje odpadkov niti ni toliko problematično. Zaplete se pri nadaljnji obdelavi in pri odlaganju ostanka. V Spodnjem Podravju v strateških dokumentih ni predvidenega resnejšega centra za obdelavo odpadkov, prav tako ni odlagališča. Stališče resornega ministrstva pa je, naj se občine oziroma izvajalci gospodarskih javnih služb sami dogovorimo, kje bo kdo odlagal odpadke, saj naj bi bilo v Sloveniji odlagališčnih kapacitet dovolj. Odlično. Torej bodo območja, ki nimajo svojega centra in odlagališča, morala iskati domicil izven regije in se pod tržnimi zakonitostmi z njihovimi upravljavci pogajati za pogoje prevzema. Kaj bo to pomenilo za ceno storitev naših občank in občanov, si lahko mislimo. Tako bomo imeli na eni strani reguliran sistem cen gospodarskih javnih služb na območjih, kjer takšen center stoji, in tržno naravnan sistem tam, kjer teh ni. Načeloma se strinjam, da rešitve na področju ravnanja z odpadki niso preproste in da gre za zelo kompleksno področje. Vprašanje je, ali je sploh kaj možno bistveno izboljšati brez uvedbe pokrajin in prenosa področja v njeno domeno, oziroma brez prenosa področja ravnanja z odpadki kot občinske javne službe na državno javno službo.

Med večjimi okoljskimi izzivi v Sloveniji z dolgo brado je razgradnja izrabljenih vozil. Vse več avtomobilov se izgubi na sivem trgu. Kakšne so razmere v vaši občini?
Podatkov o tem, da bi to na Ptuju predstavljalo poseben problem, nimam. Prav tako sodelavci ne zaznavajo zapuščenih vozil na terenu. Menim, da je v občini dobro urejen sistem odstranitve zapuščenih vozil. Prav tako za vsa ostala izrabljena vozila poskrbijo tisti, ki so zanje odgovorni. Relativno blizu je urejen center za razgradnjo, tako da na tem področju težav niti ne pričakujem.

Je Ptuj vsako leto lepše mesto?
Da. Iz leta v leto je lepše mesto in iz leta v leto je tudi živeti v njem lepše. Ponosen sem, da sem prebivalec tega najstarejšega in najlepšega mesta v Sloveniji.