| Raziskava o kompetencah v logistiki | | doc. dr. Sonja Mlaker Kač, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru | |
| Sodobno poslovno okolje je podvrženo hitrim spremembam, zato se tudi potrebe po znanjih spreminjajo. Logistika je izredno interdisciplinarna veda in se za uspešno delo na tem področju prepletajo različna znanja. Zato smo se na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru odločili, da dolgoročno spremljamo kompetence s področja logistike. | |
O kompetencah v logistiki
Kompetence najlaže definiramo kot »lastnosti, značilnosti, znanja, sposobnosti, bodisi potrebne za delo, bodisi tiste, ki jih zaposleni imajo. Zato ločimo kompetence za delo in kompetence zaposlenih« (Majcen, 2009, str. 21). Podobno ugotavljajo Vukasović- Žontarjeva, Korade Purgova ter Župančičeva (2009, str. 3/2 2), ki kompetence zaposlenih definirajo kot »vse sposobnosti in zmožnosti posameznika, ki so potrebne za uspešno in učinkovito opravljanje nekega dela ali vloge.« Nadalje pravijo, da obsegajo znanja, veščine, spretnosti, lastnosti, vedenja in ravnanja v nekem okolju ali vlogi. Svetlik in Kohont (2005, str. 35) prav tako pravita, da kompetence sestavljajo znanja, sposobnosti in različne osebnostne lastnosti.
Mednarodna raziskava o vsebini usposabljanja s področja logistike (McKinnon, Flothmann, Homberg & Borsch, 2017, str. 39) je pokazala, da v razvitih državah in v državah v razvoju s področja logistike poudarjajo znanja managementa upravljanja zalog, transporta, skladiščenja, upravljanja zalog, nabave, upravljanje s strankami, znanja s področja IT-ja. Pri vseh naštetih (razen IT-ja) je pomembnost usposabljanja ocenjena višje v državah v razvoju kot v tistih, ki so že razvite. Na splošno je v obeh vrstah držav manjši poudarek na mehkih veščinah, pravnih znanjih in tujih jezikih, pri čemer pa je zanimivo, da je prav zadnje troje ocenjeno kot bolj pomembno v že razvitih državah na področju logistike (v primerjavi z državami, ki so še v razvoju).
Fakulteta za logistiko izobražuje na področju logistike in oskrbovalnih verig od leta 2005 in na trg prihaja vse več ustrezno usposobljenih strokovnjakov logistike. Še vedno pa je veliko zaposlenih na področju logistike, ki so se izobraževali za sorodna področja in so danes zaposleni v sektorju logistike.
Kot je razvidno iz različnih obstoječih raziskav s področja kompetenc v logistiki, je področje logistike in oskrbovalnih verig zelo široko in zato se pričakuje, da imajo zaposleni v logistiki zelo širok spekter znanja. V nadaljevanju predstavljamo izsledke dveh kratkih raziskav in primerjavo rezultatov iz leta 2013 in 2018.
Splošni podatki o raziskavi v Sloveniji
Obe raziskavi smo opravili na Fakulteti za logistiko v Celju. V raziskavi leta 2013 je sodelovalo 118 zaposlenih s področja logistike v podjetjih v Sloveniji, leta 2018 je bilo v raziskavo zajetih 94 zaposlenih. V anketo so zajeta podjetja iz zelo različnih področij: leta 2013 je sodelovalo v anketi 45,3 % anketirancev iz proizvodno- predelovalnih podjetij, 28, 8 % anketirancev s podjetij, kjer je ključna dejavnost logistika oziroma transport ter 25,9 % anketirancev iz ostalih panog; leta 2018 je sodelovalo v anketi 33,3 % anketirancev iz raznih poslovnih dejavnosti, 24,4 % s področja prometa in skladišča, 15,6 % jih prihaja iz področja predelovalne industrije in 15,6 % s področja strokovne in tehnične dejavnosti, 2,2 % jih prihaja iz podjetij za oskrbo s plinom in električno energijo in 2,2 % jih dela v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Anketa je bila obe leti pripravljena v elektronski obliki in anonimna.
Primerjava rezultatov iz leta 2013 in 2018
Anketiranci so na lestvici od 1 do 5 (1 pomeni najmanjšo pomembnost in 5 največjo pomembnost) ocenili pomembnost posameznih znanj z naštetih področij, ki so relevantna za opravljanje dela v logistiki. Področja smo izbrali na podlagi dosedanjih izkušenj in raziskav in na podlagi teoretičnega pregleda obravnavanega področja.
Analiza rezultatov je pokazala, da se anketirancem za opravljanje dela v logistiki zdi zelo pomembno:
- znanje tujih jezikov (povprečna ocena 2013 je 4,9 in 2018 je 4,6),
- poznavanje področja transporta (2013 je povprečje 4,7, 2018 pa 4,6),
- skladiščenja (2013 je povprečje 4,6 in 2018 4,02),
- oskrbovalnih verig (2013 je povprečje 4,4 in leta 2018 4,0)
- proizvodnega procesa (leta 2013 je povprečje 4,2 in leta 2018 je 4,0),
- managementa (leta 2013 je povprečje 4,1 in leta 2018 4,0),
- ekonomije (leta 2013 je povprečje 4,2, leta 2018 pa 3,8)
- ravnanje z zaposlenimi (leta 2013 je povprečje 4,0 in leta 2018 4,3).
Pomembnost znanja ekologije na področju logistike je ocenjena z nekoliko nižjo povprečno oceno (3,9 v letu 2013 in 3,2 v letu 2018), kar pa je še vedno visoka ocena pomembnosti. Najnižjo povprečno oceno pomembnosti so anketiranci podali za področje prava v logistiki (3,3 v letu 2013 in 3,1 v letu 2018). Primerjava ocen pomembnosti znanj s posameznih področij za obe leti je podrobneje predstavljena na sliki 1.
Zelo zanimivo se nam zdi, da kljub velikim poudarkom o pomenu zelenih in sodobnih ter okolju in ljudem prijaznim tehnologijam še vedno ostaja pomembnost varovanja okolja ocenjena nižje kot nekatera druga področja logistike.
Še bolj zanimivo pa je, ko postavimo okoljevarstvene kompetence in njihovo pridobitev v širši kontekst raziskave. Ugotovimo namreč lahko, da v primerjavi z okoljevarstvenim znanjem anketiranci le še za področje prava ugotavljajo v večji meri, da tega znanja nimajo. Poleg tujih jezikov pa je okoljevarstvo tudi procentualno najnižje med znanji, ki jih anketiranci pridobijo z izkušnjami na delovnem mestu. Podrobneje so rezultati za vsa področja predstavljeni na sliki 2.
Kako naprej?
Morda se ena izmed izboljšav skriva v matriki »kompetenčne zrelosti« logistike (McKinnon, Flothmann, Homberg & Borsch, 2017, str. 68). Slovenija v raziskavo, ki je zajemala vse nivoje od operativnega do top managementa v logistiki po svetu, ni bila zajeta, ugotovitve iz te raziskave so strnjene v tabeli 1.
Za Slovenijo lahko na podlagi naše raziskave in primerjave s prej omenjeno mednarodno raziskavo s področja znanja v logistiki rečemo, da je »kompetenčna zrelost« nekje na meji med srednjo in visoko stopnjo. Kar je zagotovo dobro. Oblikovani so dobri mednarodno akreditirani študijski programi, ki omogočajo študentom tudi ustrezne izmenjave s tujino, dobro dela tudi Slovensko logistično združenje. Na vseh deležnikih pa je, da področje kompetenc v logistiki skupaj, skozi prepoznavanje pomembnih kompetenc, ustrezno izobraževanje in dodatno usposabljanje premaknemo na najvišjo raven.
Viri
Majcen, M. (2009). Management kompetenc. Ljubljana: GV Založba.
McKinnon, A., Flothmann, C., Hoberg, K & Busch (2017). Logistics Competencies, Skills and Training. Washington: The World Bank.
Svetlik, I., Kohont, A., Gorišek, K., Rozman, B. & Lamberger, J. (2005). Kompetence v kadrovski praksi. Ljubljana: GV Izobraževanje.
Vukasović- Žontar, M., Korde Purg Š. & Zupančič, B. (2009). Ključne kompetence zaposlenih v praksi : vodenje korak za korakom s konkretnimi orodji, praktičnimi primeri in preverjenimi vzorci za hitro in učinkovito uporabo v podjetjih in ustanovah. Maribor: Forum media.
