Podjetje, ki pogozduje
Marián Šefčović, izvršni direktor Radenske, je na vrhu Radenske kot menedžer češke Kofole, ki je lastnik podjetja, je pa med tistimi tujimi direktorji, ki se je naučil slovensko. A ne le to. Radenska že nekaj let sistematično pogozduje Slovenijo in Hrvaško in zgledno kaže, kako razume vlogo in pomen gozdov. Z akcijo nagovarjajo tudi potrošnike. Posebnost letošnje akcije pa je, da poslovne partnerje vabijo, naj se jim pridružijo na poti bolj zelene prihodnosti. Marián Šefčović pojasnjuje tudi, zakaj se zavzemajo za kavcijski sistem, koliko je reciklata v njihovih plastenkah in da so koncesnine v Sloveniji previsoke v primerjavi z drugimi državami.
Letošnja akcija pogozdovanja s kampanjo Dobre stvari padajo z neba izvira iz vaše trajnostne platforme Srčno za jutri. Kakor navajate, je Radenska v preteklih letih v Slovenji in na Hrvaškem zasadila že 80.000 dreves. Zakaj akcija in kako jo boste izvedli?
Pred petimi leti smo v podjetju kreirali platformo srcnozajutri.si, kjer je med drugim vodilna misel ozaveščanje o pomenu gozdov. Mislim na konkretne koristi in na ekološko vzgojo novih, odgovornih generacij. V zadnjih štirih letih je Radenska Adriatic na Hrvaškem in v Sloveniji res zasadila 80.000 dreves, saj verjamemo, da sta trajnostni razvoj in odgovorno poslovanje temelj razvoja vsake družbe in vsake države. Letos smo sajenje nadgradili z novimi tehnologijami. Gre za sajenje semenskih bombic z droni na območjih, ki so težko dostopna. S kampanjo obenem vabimo javnost k nakupu Radenske v povratni stekleni embalaži, ki je okolju najbolj prijazna, saj povratno steklo v svojem življenjskem ciklu proizvede za 85 % manj emisij CO₂ kot nepovratna embalaža.
A to ni vse.
Ne. V Radenski Adriatic tokrat stopamo še korak dlje, saj k podpori pogozdovanja pozivamo tudi podjetja in poslovne partnerje, ki lahko klasične »teambuildinge« spremenijo v »greenbuildinge« ter sredstva usmerijo v zagotavljanje bolj zelene prihodnosti. Tudi Radenska bo izvedla dva green buildinga, in sicer konec oktobra na območju vukovarskega Podonavja ter sredi novembra na območju Krasa.
Potrošnike vabite k povratni stekleni embalaži, ki v svojem življenjskem ciklu proizvede za 85 % manj emisij CO2 kot nepovratna embalaža. Kakšno je razmerje pri uporabi stekla in plastike pri polnjenju vaših vod, kako potrošniki sprejemajo stekleno embalažo in koliko pri plastenkah uporabljate reciklat?
Danes je približno četrtina naših vod polnjena v stekleno embalažo, ki je v več kot 99% povratna steklena embalaža. Gre za tradicionalno pakiranje Radenske, med potrošniki je priljubljeno in zakoreninjeno. Z vse večjim povdarkom na trajnostnem delovanju vsakega posameznika in prednostih povratne steklene embalaže se ta še bolj uveljavlja. Res pa je, da steklena embalaža vedno tekmuje s plastično embalažo, ki je lažja, bolj prenosljiva in na voljo v vseh situacijah. Potrošniku tako dajemo na voljo obe možnosti. Hkrati že od leta 2019 v okviru akcij pogozdovanja »Bolj zelena Slovenija« potrošnike izobražujemo in spodbujamo k nakupu v povratnih steklenicah. V nekaterih naših plastenkah že sedaj vključujemo reciklat. V okviru nove zakonodaje, ki bo začela veljati 1. 1. 2025, bomo tako kot ostali proizvajalci morali zadostiti pogoju uporabe vsaj 25 % reciklata glede na količino porabljenega PET-a. Pomembno se nam zdi, da potrošnike izobražujemo in spodbujamo k podpori krožnega gospodarstva. Sem sodi promocija pravilnega ločevanja odpadkov, da plastenko odvržemo v pravilen zabojnik in ji na ta način omogočimo novo življenje.
Zgodba o kavcijskem sistemu še ni končana. Industrija pijač vztraja pri njem, mnenja so zelo različna. Katere prednosti postavljate na prvo mesto?
Prizadevamo si za optimizacijo zbiranja, recikliranja in ponovne uporabe vseh vrst embalaže, vključno s plastiko. Želimo večji delež zbiranja embalaže za enkratno uporabo, predvsem plastenk in pločevink. Radi bi soustvarili optimalni okvir in pogoje za razpoložljivost in cenovno dostopnost rPET visoke kakovosti in primernega za stik z živili. Preprečiti moramo kontaminacijo materiala in si prizadevati v povezavi s tem za sledljivost toka materiala in financ. To nam omogoča edino vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač.
Zakaj?
Zaradi prednosti. Prednosti DRS, to je kavcijskega sistema, kot jih omenjajo na evropskih sektorskih združenjih, je več. Omogoča najvišje stopnje ločenega zbiranja, okoli 90 % v Evropi, ločeno zbiranje embalaže za enkratno uporabo, ki je zaradi sistema primera za ponovno polnjenje oz. za ponovno uporabo. Bolj primerna je za recikliranje, saj je zbirna infrastruktura pogosto enaka. To je edini način za dosego 90 % cilja ločenega zbiranja plastenk za pijače do leta 2029, kar določa direktiva EU za plastiko za enkratno uporabo. Poleg tega ob pravilni uporabi za ponovno polnjenje ustvari 50 % manj emisij CO₂ kot DRS za izdelke za enkratno uporabo in podobno. Kavcijski sistem je zgleden način za izvajanje načel razširjene odgovornosti proizvajalca. Zaradi teh prednosti se zavzemamo za kavcijski sistem.
Koncesionarji, upravljavci vodnih virov potrebujete za odlične pijače kakovostno vodo in kakovostne vodne vrtine. Koliko vrtin uporabljate, kako skrbite zanje in koliko vode porabite? Je v vrtinah dovolj vode, kaj kažejo raziskave?
Aktivnih vrtin ima Radenska 18. Zanje skrbimo skrbno, saj drugače ne bi črpali vode že 150 let. Za vrtine skrbimo skladno s koncesijsko pogodbo in zakonodajo na tem področju. Vode porabimo toliko, kot je potrebujemo za proizvodnjo in posledično za potrebe trga. V vrtinah je dovolj vode, lahko bi načrpali še več.
Kako je z višino koncesnin v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami?
Koncesija v Sloveniji je zelo visoka. V povprečju je skoraj 7 eur/1000 L prodane vode, kar nas uvršča na sam vrh evropskih držav.
Strukturo vaših proizvodov bogatite s funkcionalnimi in vitaminskimi pijačami. Kaj jim dodajate za več energije in več zdravja? Je paradni proizvod še vedno mineralna voda Radenska?
Trg brezalkoholnih pijač se nenehno razvija, spreminja in prilagaja različnim zahtevam sodobnega časa. Tem trendom je neizogibno slediti. Zato smo našemu portfelju dodali novo linijo blago gaziranih funkcionalnih pijač FunctionALL. Trenutno je to pet produktov, Immunity, Antistress, Focus, Balance in Iron Power. Vsi ponujajo odgovor na hiter tempo sodobnega življenja, v katerem potrošniki poleg osvežitve in odličnega okusa vse pogosteje iščejo tudi pozitivne učinke na telo in počutje. Linijo FunctionALL odlikuje sinergija naravne mineralne vode iz Radenske, blage gaziranosti z naravnim ogljikovim dioksidom, nizka energijska vrednost in nežen, osvežilen okus. Izdelki so obogateni s skrbno izbranimi naravnimi rastlinskimi izvlečki, vitamini in minerali ter drugimi funkcionalnimi učinkovinami, ki lahko pomagajo pri podpori določenih telesnih funkcij. Izdelki ne vsebujejo sladil in barvil. Seveda je paradni konj vedno bil in ostaja naša naravna mineralna voda Radenska kot najboj funkcionalen produkt narave.
Kako ste končali lansko poslovno leto, koliko ste povečali proizvodnjo in kaj pričakujete do konca poslovnega leta? Temperaturni rekordi večajo prodajo?
V tem trenutku lahko povemo samo, da je bila sezona uspešna, kar so pripomogle tudi visoke temperature. A za konec sezone je za nas šele september, ko pa še nimamo zadnjih številkah in o samem uspehu in rekordih ne moramo govoriti.
Vse več je kritik zaradi deleža sladkorja v brezalkoholnih pijačah. Regulativa se nagiba h kaznim. Je sladkorja v pijačah vse manj?
Sladkor je težava širšega pomena in ne samo predmet kaznovanja v brezalkoholnih pijačah. Podatki kažejo, da sladke pijače prispevajo zgolj 2-3 % skupne energijske vrednosti v obliki dodanih sladkorjev prehrane potrošnikov. Trenutna obravnava je celo diskriminatorna, saj ne priznava nobenih prizadevanj sektorja brezalkoholnih pijač na projektu Zaveza odgovornosti. Sektor proizvajalcev brezalkoholnih pijač je v okviru GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij že leta 2015 podpisal in začel udejanjati zaveze odgovornosti. V okviru projekta smo se proizvajalci samoregulativno zavezali k izvajanju ukrepov na različnih področjih vse z namenom doseganja ciljev izboljševanja sestave živil na slovenskem trgu. Leta 2021 je bila podpisana dodatna zaveza sektorja na področju znižanja vsebnosti dodanega sladkorja. Tako je dokazano, da je sladkorja v pijačah vse manj.
Tuji menedžerji v Sloveniji se najpogosteje ne naučijo slovenščine. Vi govorite slovensko. Je bilo težko? Kako se počutite v Sloveniji?
Učenje slovenščine sem vzel kot nujo, če želim razumeti svoje kolege, stranke in potrošnike ter zares začutiti, kako je živeti v Sloveniji. Tudi zato se tukaj počutim zelo dobro in varno. Slovenija ponuja veliko priložnosti, ne le na delovnem področju, temveč tudi za zasebno življenje. Od kulinarike do čudovite narave – vse to skupaj tvori izjemno okolje. Morda zato tukaj ostajam že skoraj 10 let, čeprav je bil na začetku dogovor z mojim šefom le za tri leta.
