Podnebni dosje | Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje|
 
V prvih letih izvajanja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 je bil dosežen le majhen napredek, opaženi so celo negativni trendi. Najbolj skrbijo naraščanje neenakosti, težave z odpadki, podnebne spremembe in povečevanje izgub biotske raznovrstnosti, saj to ovira napredek celotne Agende 2030.
 
Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje. (Foto: Tamino Petelinšek)

Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje. (Foto: Tamino Petelinšek)

To so ključne ugotovitve Globalnega poročila o trajnostnem razvoju 2019 (Global Sustainable Development Report 2019 – GSDR), ki je bilo objavljeno 11. septembra letos. Pripravila ga je skupina 15 neodvisnih strokovnjakov, imenovanih leta 2016 s strani Visokega političnega foruma OZN za trajnostni razvoj. Poročilo smo obravnavali na letošnji konferenci Evropske mreže za trajnostni razvoj (European Sustainable Development Network – ESDN), ki je potekala 29. in 30. oktobra v Helsinkih. ESDN povezuje predvsem strokovnjake za trajnostni razvoj, ki v državah članicah delujemo na različnih ravneh upravljanja, kot so ministrstva, vladne službe, kabineti predsednikov vlad in regionalne uprave. Prispevki s konference bodo v kratkem objavljeni na spletni strani ESDN (https://www.sd-network.eu/).

Poročilo GSDR poudarja, da smer razvoja lahko spremenimo, in sicer tako, da začnemo takoj in v vseh državah sveta preoblikovati družbene sisteme. Poročilo navaja kako uporabiti priporočila za 20 ključnih področij. Znanost ima pri spodbujanju sprememb ključno vlogo, kar med drugim zahteva večjo podporo raziskovanju in inovativne pristope, z meddisciplinarnimi partnerstvi v znanostih o trajnostnem razvoju. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG-jev) je v osnovi potrebno ločevanje gospodarske rasti od degradacije okolja, hkrati pa zmanjšanje socialnih neenakosti in neenakosti spolov v bogastvu, dohodku in dostopu do priložnosti. Avtorji poročila GSDR so identificirali prehranske in energetske sisteme kot še posebej izpostavljene arene sprememb, saj sedanja pot pelje svet do okoljskih prelomnih točk, hkrati pa so tudi kritična presečna področja za zdravje in blaginjo ljudi. Nujne so spremembe še v proizvodnji, potrošnji ter v mestih.

In Evropa?

Na konferenci ESDN so se seveda še posebej posvetili ključnim izzivom za Evropo pri doseganju SDG-jev in uresničevanju Agende 2030. Usmeritve za novo Evropsko komisijo, vključno z Evropskim zelenim dogovorom, o katerih sem pisala v prejšnji številki revije EOL, so bile na splošno dobro sprejete, a njihovo učinkovito izvajanje ostaja zahtevna naloga. Na konferenci smo se namreč seznanili s prvim »Evropskim poročilom o trajnostnem razvoju za leto 2019″ (2019 Europe Sustainable Development Report), ki bo objavljeno v nekaj tednih. Poleg že navedenih globalnih izzivov bomo morali v EU še posebej nasloviti mednarodne negativne učinke prelivanja, ki jih generiramo, med drugim s trgovino.

Ključne teme za Evropo so: krožno gospodarstvo, ekonomija blaginje, trajnostne finance in globalna odgovornost. Lahko bi rekli, da jih povezujeta nujnost za preoblikovanje gospodarstva in za uveljavitev družbene odgovornosti podjetij.

V tokratnem uvodniku sem orisala širši pogled na izzive podnebnih sprememb – da se ponovno zavemo, kako so njihovi vzroki in ukrepi za njihovo razreševanje neločljivo povezani z drugimi izzivi in cilji trajnostnega razvoja. Zgornja sporočila in teme najde bralec v tem in predhodnih Podnebnih dosjejih, pa tudi v aktualnih dogodkih in procesih, povezanih z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje.

Za konec še o negativnih učinkih, ki jih Evropejci povzročamo v drugih delih sveta s svojim načinom življenja in s svojo proizvodnjo. V Sloveniji smo se začeli z njimi poglobljeno ukvarjati že pred dvema letoma v okviru nacionalne razvojne strategije (SRS 2030), saj smo vanjo vključili kazalnik ekološki odtis, ki upošteva tudi trgovinske tokove (na primer uvoz – izvoz fosilnih goriv). O tem smo že pisali v reviji EOL. Kot podlaga za odločanje o razvojnih vprašanjih, tudi za energetske in podnebne dokumente, so na voljo že prve kakovostne analize ekološkega odtisa Slovenije. V pripravi so še nove, tudi za regionalno raven in za industrijo.