| Gradbena zakonodaja | | |
| Švicarska zakonodaja inženirjem oziroma projektantom daje predvsem priporočila, kaj naj upoštevajo v pristopih pri pripravi naložb, in tako odpira prostor kreativnosti. To je model, ki je meni zelo blizu, pravi Bojana Sovič, direktorica mariborskega podjetja ProPlus. kot inženirsko podjetje, ki dela tudi na bližnjih tujih trgih, lahko primerja moč ali pomoč in sodelovanje administracije v postopkih pri pripravi naložb. A je pri nas vse preveč odvisno od posameznikov. Direktorica napoveduje novo rast po težjem obdobju zadnjih let. Razpisov, pravi, ne manjka. Strokovno ekipo so ohranili, a tudi štipendirajo. Nad novo prostorsko in gradbeno zakonodajo ni navdušena, saj je, po njenem mnenju, prevladal interes ene veje stroke. | |
Kot inženirsko in projektantsko podjetje, ki lahko naročniku pri naložbi ponudi zelo širok strokovni servis, so v vašem poslovnem fokusu različne dejavnosti oziroma objekti – od naložb družbenega pomena do industrije in komunalne infrastrukture ter ekologije. Na katerem področju je bilo v zadnjih dveh letih za vas največ dela in kolikšen delež zavzemajo naložbe v komunalo, vključno s čistilnimi sistemi?
Res je. Trg je za naše storitve zelo raznolik. Temu pestremu spektru investicij je včasih kar težko slediti, čeprav faze inženiring storitev pri posameznih naložbah nebistveno odstopajo. Pomembno je, da naši strokovnjaki obvladujejo tehnične, ekonomske in pravne vzvode merodajne zakonodaje za posamezno področje. Za obvladovanje specifičnih vsebin pa pogosto aktiviramo tudi sodelavce širšega strokovnega okolja, da lahko naročnikom zagotavljamo pričakovanje rezultate.
Naročniki pa so zelo različni.
Da. Čeprav je naša družba ob svojem nastanku največ projektov izvajala na področju visokih gradenj, to so šole, vrtci, domovi starostnikov …, se v zadnjih letih v veliki meri ukvarja s komunalno infrastrukturo vključno s čistilnimi napravami različnih tehnologij. Čeprav so se pri nas kohezijski projekti iz obdobja 2007-2013 oziroma do 2015 zaključili, delo še ni končano. Pri vzhodnih sosedih se projekti »aglomeracij« šele prav začenjajo. V preteklih 2 letih kazalniki izkazujejo cca 50% realizacije na tem področju. Poleg tega smo imeli kar precej dela na področju energetskih sanacij in priprav investicij za industrijo.
Nedavno je MOP objavil delovni osnutek Poročila o okolju 2016. Izpostavljene so spremembe v okoljskih ciljih in konceptih: nizkoogljična družba, krožno gospodarstvo, trajnostni modeli razvoja in podobno. Izrazito bi naj to vplivalo na rešitve inženirskih podjetij in projektantov, ki lahko zelo vplivajo na to, koliko se varujejo viri oz. naravni kapital, ali smo usmerjeni v nizkoogljično družbo in koliko bomo zdravi. Kje so za vas največji izzivi?
Področje je zelo kompleksno. Zagotovo bi bilo s kvalitetnimi inženirskimi storitvami mogoče prav z vsakim projektom ustrezno slediti osnovnim okoljskim ciljem in konceptom. A za to so na nivoju družbe zelo pomembni visoko strokovni in usposobljeni kadri. Vendar jim je izredno težko zagotavljati ustrezno okolje in podporo glede na mačehovski odnos naše države do tega strokovnega področja, ki je prav tako pomembni del gospodarstva. V razvitejših državah se natančno ve, da brez ustreznega plačila projekt in inženirska storitev ne moreta biti kvalitetno izvedena. Zato naročniki temu obvezno namenjajo predviden delež investicijskih sredstev. Nikomur ne pride na misel, da bi npr. za 20.000,00 EUR naročil inženiring za investicijo ranga velikosti 5 mio EUR. Na našem trgu smo vrednost svojih storitev uspeli izničiti do skrajnosti z izjemo npr. DRI, ki dela pod popolnoma drugačnimi pogoji.
Kje je največji izziv?
Velik izziv in priložnost za strokovno delo je kvalitetna zasnova projektne naloge. Če ta ni premišljena in ne zastavi korektno osnovnih izhodišč, ki bi jih projekt moral izpolniti, kasneje prav nobena faza investicije tega ne more več bistveno izboljšati. Posledice so uporaba zastarelih modelov projektiranja, tehnologij, neracionalne rešitve pri izvedbi investicije in pri uporabi. Želela bi, da bi se naročniki tega zavedali in nam dali večkrat priložnost sodelovanja že v tej začetni fazi.
Že prej ste omenili energetsko sanacijo stavb. Slovenija je sprejela programe in se odločila za izgradnjo nizkoenergijskih objektov. Koliko se to pozna na trgu in kakšni so stroški gradnje nizkoenergijskih objektov? Vaše izkušnje pri naročnikih?
Obstoječ stavbni fond je velik potencial za ustvarjanje prihrankov energije, tako da je zagotovo smiselno vzpodbujati ta sklop naložb. Prepričana pa sem, da bi bili aktualni razpisi, ki vzpodbujajo posamezne udeležence k pridobitvi sofinancerskih sredstev, lahko učinkovitejši, če bi model sovlaganja poenostavili. Dejstvo je, da najcenejši posegi, ki najlaže prinašajo hitre učinke, velikokrat niso poenoteni z osnovnimi principi trajnostne gradnje. Moti me, ko se npr. trajna opečna fasada kar čez noč prelepi s ceneno kontaktno fasado, s katero se bo potrebno relativno hitro ponovno ukvarjati. Vsekakor je ta segment za nas zelo pomemben. S svojimi znanji lahko veliko prispevamo, da so projekti, ki so nam zaupani, kvalitetno izvedeni. Menim, da starih objektov, ki imajo relativno dobre gradbeno – fizikalne lastnosti, nima smisla za vsako ceno pretvarjati v nizko energetske objekte. Vsekakor bi bilo potrebno vztrajati pri novogradnjah, da izpolnjujejo najstrožje zahteve na tem področju, pa čeprav so stroški gradnje zaradi tega nekoliko višji, za cca 35 %.
Nova prostorska in gradbena zakonodaja je v Sloveniji vzbudila veliko različnih mnenj. Katere novosti in rešitve se vam zdijo dobre in katere ne? Kako komentirate napovedi, da bo odslej manj ovir za pridobitev gradbenih dovoljenj?
Imela sem priložnost spremljati fazne prilagoditve te zakonodaje vse od predstavitve prvih osnutkov. S strokovnimi kolegi smo bili do teh osnutkov zelo kritični, saj bi delovno zagotovo povzročili prej zmedo kot izboljšanje. Menim, da je bolje ohraniti obstoječo zakonodajo v veljavi tako dolgo, dokler na strokovnem nivoju ni večinskega konsenza o kvalitetni spremembi. Res je sicer, da v sosednjih državah obstajajo alternativni modeli, ki dobro delujejo, A vedeti moramo, da je vsak model večplasten in spreminjanje oziroma prilagajanje zgolj enega dela zakonodaje nekemu modelu ni primerno in lahko škodi. Želela bi, da bi neuradno strokovno telo med posameznimi strokami uravnoteženo koordiniralo različna izhodišča ter jih tehtalo z argumenti tako dolgo, da bi ustrezalo večini. Pri tem zadnjem poizkusu je ena veja stroke pretirano vplivala na zakon in nemogoče je tako osnovo korektno prilagoditi.
Med vašimi referencami je več objektov, ki ste jih projektirali za občine. Kakšna je kakovost in ažuriranost prostorskih načrtov?
Menim, da je prav kakovost in ažuriranost prostorskih načrtov posameznih občin eden od kazalnikov urejenosti občin. Določene občine se zelo zavedajo, kako pomembno je s prostorskimi akti slediti strategiji razvoja občine oziroma države. Druge občine to področje zanemarjajo in tam se osnovna izhodišča zelo težko uskladijo prav na vsakem projektu.
Kot podjetje, ki dela na mednarodnem trgu, lahko primerjate administrativne in druge postopke. Kako se v teh primerjavah odreže Slovenija?
Administrativni postopki v Sloveniji so po naših izkušnjah še vedno preveč odvisni od posameznikov. Določena uradna oseba, ki je strokovno usposobljena in skrbna, te bo vodila skozi postopke na način, da bodo speljani relativno hitro in brez nepotrebnih zapletov. Lahko pa uradnik terja dopolnitve na dopolnitve, ki jim ni konca in zanje tudi ni zakonskih podlag. Takrat je potrebno poseči tudi po pravnih vzvodih in običajno se zadeve zelo zavlečejo. Velikokrat po nepotrebnem. Delovne izkušnje npr. na Hrvaškem so dobre. Morda zato, ker delamo izključno na projektih, ki so financirani z evropskimi sredstvi in je vsem udeležencem v interesu, da je poraba sredstev intenzivna in z intenziteto postopkov k temu bistveno pripomorejo. Priložnost smo imeli sodelovati npr. tudi s Švico. Njihov model dela je meni osebno zelo blizu. Projektantom oziroma inženirjem zakonodaja tam načeloma ne nalaga, kaj kdo mora upoštevati, temveč daje priporočila na vseh področjih, kaj bi bilo smiselno upoštevati. Ta pristop projektanta oziroma inženirja ne omejuje, temveč vzpodbuja h kreativnosti ter smiselnem združevanju izhodišč posameznih priporočil v vsakem projektu posebej. Takega strokovnega okolja bi si želela tudi pri nas.
Kateri gradbeni materiali naj bi imeli prednost pri stanovanjskih in drugih bivalnih objektih v prihodnjem razvoju Slovenije?
Predvsem naravni materiali, ki so na voljo v posameznem bivalnem okolju. Transportiranje kateregakoli, tudi dobrega materiala, z oddaljenih destinacij z vidika trajnosti ni smiselno.
Načrti v letu 2017?
Od leta 2009-2016 je bilo za našo družbo izredno težko obdobje, a smo ga uspeli preživeti in ohraniti ključne kadre in pomembne reference. To je velik uspeh, odlična popotnica za naprej. Menim, da je za našo družbo leto 2017 tisto leto, ko se bomo počasi ponovno začeli vzpenjati po krivulji rasti, saj se na nas že obračajo privatni investitorji. Ti nas najdejo na spletu. Preživelih inženiring firm našega ranga velikosti, s stabilno boniteto in standardom kakovosti ni prav veliko, posebej ne v našem okolju. Poleg tega bomo nadaljevali s ponujanjem storitev na tujih trgih. Razpisov je res veliko. Če smo v preteklem letu imeli več dela v pripravi investicij, bo letošnje leto bolj povezano s konkretnimi gradnjami.
