AA kmalu z novim lastnikom, a tudi z novo storitvijo za potnike – EOL 104/105

Koliko potnikov boste prepeljali do konca leta, katere linije so bile najbolj polne in kakšen je bil delež čarterskih poletov?

Letos smo do konca novembra skupno prepeljali 1.170.466 potnikov. Od tega na rednih linijah 979.873 potnikov ter na čarterju 190.593 potnikov. Delež čarterskih letov je 12 %. Na rednih linijah smo dosegli 68,5 % zasedenost potniške kabine. Ocena do konca 2015 je 67,9 %.

Ali bo na povečanje števila potnikov vplival dogovor z Estonijo? Kako je prišlo do dogovora in koliko časa bo veljal? Ali je kakšna vzporednica v ekonomskem položaju Estonia Aira, ki ga je država pustila v stečaj in Adrio? Gre za usodo majhnih letalskih prevoznikov in ekonomijo obsega?

Ob prenehanju delovanja Estonian Air je Estonija ustanovila družbo Nordic Aviation Group. Želeli so ohraniti letalske povezanosti Estonije s svetom. V Adrii Airways smo v sodelovanju z Nordic Aviation Group v začetku novembra vzpostavili redno letenje na povezavah iz Talina. V prvi fazi bomo leteli s partnerskimi družbami BMI, Carpatair, Next Jet in Trade Air. Gre za obdobje, ko bo šolski center Adrie Airways prešolal dodatne člane posadk skladno z določili Adrie Airways. Priključili bomo 3 letala tipa CRJ 900 ter 2 tipa CRJ700, ki sta doslej opravljala polete v floti letalskega prevoznika Estonian Air. Predviden čas projekta je 12 do 18 mesecev. Adria Airways bo Nordic Aviation Group zagotovila vso komercialno in operativno podporo ter izvedbo vseh letalskih operacij z lastnimi ali najetimi letali. Seveda računamo na komercialen učinek v sodelovanju z Nordic Aviation Group. Predvsem pa gre za dolgoročno povezovanje na področju regionalnih prevoznikov. Prevozniki moramo iskati medsebojne sinergije, kar je ključno za uspeh in obstoj vseh regionalnih družb v Evropi.

Potnikov bo precej več?

Obetamo si, da bo Adria Airways v prihodnjem letu število potnikov povečala za 50 odstotkov. Družba Nordic Aviation Group bo na začetku letela v osem mest, in sicer v Bruselj, Kijev, Oslo, Amsterdam, Kopenhagen, Vilno, Stockholm, Trondheim in München. Posadke bodo v celoti sestavljali Estonci. V začetni fazi, ko bodo potekala šolanja estonskih posadk, bodo posadke na letih iz Talina mešane, kombinacija z našimi inštruktorji in kopiloti. Po zaključku šolanja in pridobitvi naših licenc bodo iz Talina v celoti letele estonske posadke.

Z Estonian Air smo si bili na nek način precej podobni. Po drugi strani pa je veliko razlik. Ekonomija obsega je sigurno pomembna, sploh, če za podjetje ne obstaja zadostna trzna niša ali je podjetje ni sposobno pokriti. Je pa vse odvisno od primera do primera. Tudi veliki imajo svoje probleme.

AA je zdaj v zelo težkem položaju. Kaj je najbolj vplivalo na zadolževanje vašega podjetja in kako ste uspeli optimizirati stroške? Zakaj se napoveduje nova državna dokapitalizacija podjetja?

Kakor veste, je skupščina sklicana zato, da pridobimo novega investitorja. Gre za privatizacijo podjetje. Več pa zaradi postopka prodaje v tem trenutku ne moremo reči. Stroške optimiziramo vseskozi, kolikor je le mogoče. V zadnjih letih smo jih po potniku zelo znižali. Žal določeni stroški, predvsem zgodovinsko pogojeni, ostajajo visoki. Predvsem mislim na poslovno okolje, gorivo v Ljubljani, najemnine za nekatera letala. Dolga je manj, ker ga redno odplačujemo, pod 9 milijoni evrov.

Zakaj je v letalskem prometu trend hibridizacija letalskih prevozov?

Trende je treba spremljati in jih razumeti. V regionalnem letalskem prometu danes delajo dobiček le nizkocenovni prevozniki. Gledano s tega stališča je Adria Airways kar uspešna. Seveda pa imamo glede na obstoječe in pričakovane cene na trgu še vedno previsoko stroškovno strukturo. Zaradi tega smo primorani konstantno zniževati stroške. Kot do delajo nizkocenovni prevozniki. Po drugi strani pa nizkocenovni prevozniki, ki so turistični segment že zelo dobro obdelali, dodajajo produkte, s katerimi bi dobili več poslovnih potnikov. Ti so pripravljeni več plačati. Tem procesom in trendom se ni mogoče izogniti in ne prilagoditi. Naš načrt ni postati pravi nizkocenovnik, ker še vedno vidimo dodano vrednost v tem, da na naših mnogih povezavah še vedno letimo na primarna letališča. Torej ne na tista bolj oddaljena od mest, ki imajo naprej običajno slabše povezave. Radi bi bili nekje na sredini. Stroške moramo še nekoliko prilagoditi. Hkrati bomo na povezavah, kjer imamo zahtevnejše potnike, tem še vedno omogočali to, kar res potrebujejo.

Za porast letalskega prometa v Sloveniji in za vzpostavljanje novih linij je nedvomna bistvena prepoznavnost destinacije. Nekateri podatki kažejo, da se Slovenija postopoma uvršča med zanimive destinacije, vendar letalskih povezav ni. Kako se povezujete s turističnim gospodarstvom in s katerimi ukrepi bi si Slovenija lahko odprla še več oken v svet?

Na ta problem že dolgo opozarjamo. Tujci nam Slovencem v šali pravijo, da zelo dobro skrivamo lepote svoje dežele, saj nas dejansko skoraj ne poznajo. Bistveno premajhen je torej premik v prepoznavnosti Slovenije. Veseli nas ambicioznejši pristop ministrstva za gospodarstvo, ki naj bi nekaj na tem področju spremenilo.

Letalske povezave?

Da letalskih povezav ni, je pretirano reči. Res pa je, da jih vzpostavljamo predvsem v Adrii Airways. Lani smo odprli dve novi. Nove načrtujemo tudi za vnaprej. Verjetno predvsem to nekaj pove, kakšno je naše poslovno okolje in kakšni so stroški letenja. Drugih letalskih družb z nekaj svetlimi izjemami preprosto ni. Nekatere se celo umikajo. Tudi s spremembo lastništva Aerodroma Ljubljana se ni nič bistvenega spremenilo, ker se verjetno ne more.

V novi prometni strategiji Slovenije je več prostora namenjeno letališčem kot prevozniku. Lastnik se je odločil za prodajo, ki poteka. Kakšnega lastnika si želite in ali je znano, kdo se zanima za nakup?

Adria je v zadnji fazi prodaje. Zaradi zaupnosti postopka več ne morem komentirati.

Ali je prodaja Adrie Airways Tehnike začetek intenzivne prodaje tudi ostalih delov, ki so na seznamu? Ali je bila opcija tudi drugačna možnost lastništva, ne le prodaja?

Lastniških razmer v AAT ne poznam dovolj dobro, da bi lahko komentiral.

Najnovejše razmere, terorizem, v svetu postavljajo letalske prevoznike v povsem nov položaj. Koliko lahko to vpliva na padec prometa in kako zagotavljate največjo varnost? Ali ob vsej kontroli, ki je na letališčih stroga, ni mogoče preprečiti na primer vnos razstreliva na letalo?

Menim, da grožnja ni bistveno večja, kot je bila doslej. Za varnost je poskrbljeno. Seveda pa noben sistem ni popolnoma zanesljiv. Promet globalno zaenkrat raste, tako da ni opaziti padca. Vendar, to je statistika. Regionalno seveda lahko pride do velikih padcev. Letos pri nas npr. Egipt, Grčija, Rusija pa sploh. Skrb za varnost letalske operacije je vedno na prvem mestu. Pri skrbi za varnost naša služba za varnost letenja vedno upošteva vse razpoložljive informacije. Glede na to sprejema ustrezne ukrepe in odločitve o letenju. Tako je bilo tudi letošnjo jesen v primeru letov v Šarm el Šejk, ko smo v Adrii Airways, glede na razpoložljive informacije, sprejeli odločitev, da na letališče Šarm El Šejk do nadaljnjega ne bomo leteli. Leti v Hurgado pa so bili izvedeni z dodatnimi ukrepi na področju varovanja.

Kako ste se dogovorili s prometnimi piloti?

Vodstvo podjetja in sindikat pilotov (SPPS) sta se uskladila o vseh stavkovnih zahtevah in definirala skrajni rok za sklenitev kolektivne pogodbe pilotov. Rok je 31. 1. 2016. V pogodbi bodo zajete ključne dogovorjene rešitve. Vodstvo podjetja in Sindikat SPPS bosta nadaljevala intenzivna pogajanja, da čimprej sklenemo kolektivne pogodbe za pilote v Adrii Airways. Dogovorili smo se za boljšo izkoriščenost posadk.

Kako urejate odnose z Aerodromom Ljubljana in kakšno mesto ima v vaši poslovni strategiji mariborsko letališče, predvsem pa celotna jugovzhodna Evropa?

 Odnosi z Aerodromom Ljubljana so korektni. Mariborsko letališče je zanimivo, poleti smo bili za prvo sezono letenja kar zadovoljni. Za dolgoročen uspeh pa je potrebno sodelovanje več deležnikov.

Novosti?

V decembru uvajamo spremembe, s katerimi se Adria Airways kot sodobna letalska družba približuje potnikom na nov in svež način. V decembru bomo uvedli tri nove storitve pod skupnim imenom Adria OnAir: OnAir Magazine portal na naši spletni strani, prenovljeno revijo Adria OnAir Magazine in povsem novo storitev na letalu OnAir Entertainment. Nova storitev na letalu OnAir Entertainment bo izboljšala potniško izkušnjo v kabini in potnikom ponudila vsebine, zabavo, informacije in še več. Nov vsebinski sklop spletnega mesta www.adria.si bo potnikom pred, med poletom in po njem ponujal pisane zgodbe in doživetja iz Slovenije in sveta. Storitev OnAir Magazine bo obstoječe vsebine iz revije ponudila širšemu krogu ljudi, da jim približamo potovanja, letalstvo, Slovenijo. Z novimi storitvami bomo našim potnikom lahko ponujali različne vsebine pod skupno znamko Adria OnAir, ne glede na to, v kateri fazi nakupnega procesa se potnik nahaja. S potnikom bomo začeli komunicirati že, ko bo razmišljal, kam naj gre na pot.