Jelka Žekar, Mestna občina Ljubljana
Ljubljana je zelo uspešna na področju trajnostne mobilnosti. To je bilo tudi eno od dvanajstih področij, ki smo ga morali utemeljevati, ko smo se zavzemali za naziv Zelene evropske prestolnice. Ekipa Mestne občine Ljubljana je v letu 2006-2007 oblikovala vizijo Ljubljane do leta 2025. Takrat smo se zavzeli za to, da bo Ljubljana idealno mesto, mesto, ki bo spoštovalo zgodovino in dediščino, mesto, ki bo strpno do vseh različnih skupnosti, živečih v mestu, da bomo živeli v sožitju z naravo, skrbeli za varstvo okolja, k čemur prispevajo tudi spremembe v prometnem režimu. Tej viziji so sledili tudi drugi dokumenti, kot so Trajnostna urbana strategija (do 2020), Program varstva okolja (2020), Lokalni energetski koncept (2020), Prometna politika MOL (2020), Strategija razvoja elektromobilnosti v MOL (2020), Občinski prostorski načrt (2030), Strategija Zero Waste – nič odpadkov (2035) in drugi strateški načrti.
V viziji smo si zastavili cilj, da želimo imeti mesto, ki bo prijazno do vseh ljudi. Od tistih, ki v njem živijo, do tistih, ki prihajajo v mesto, ter zelo neprijazno do avtomobilov. Že leta 2012 smo v mestnem svetu Mestne občine Ljubljana sprejeli dokument o prometni politiki. Sedaj jo bomo posodobili, prilagodili novo nastalim razmeram. Zastavili smo si zelo ambiciozen cilj, in sicer, da bomo do leta 2020 preusmerili mobilnost občanov, tako da bodo tretjino poti opravili peš in s kolesi, tretjino z javnim prevozom in tretjino z osebnimi vozili.
Leta 2013 smo naredili zelo široko raziskavo na tem področju, ki nam je pokazala, da se je obseg prevozov z osebnimi vozili v Ljubljani zmanjšal iz 58 na 41 % in da sta se občutno povečala peš hoja in kolesarjenje. Predvsem zaradi tega, ker smo uvedli sistem BicikeLJ, kjer je enourna uporaba brezplačna. Ena najvidnejših sprememb v Ljubljani je preporod mestnega središča, ki ga spreminjamo v javni prostor za različne dogodke, kulturne, znanstvene, športne, zabavne idr. Urejamo tudi degradirana območja v okolici. Spreminjamo jih v peš cone, v otroška igrišča, v rekreativne površine idr.
Od leta 2007 smo opravili 1.700 projektov, od katerih jih je samo 300 v centru mesta, kar pomeni, da projekte izvajamo v vseh četrtnih skupnostih. Prenovili ali na novo smo postavili 10 mostov, med temi je najpomembnejši Fabjanov most, s katerim smo zaokrožili notranji prometni ring v Ljubljani ter s tem omogočili, da smo se lahko lotili enega najzahtevnejših projektov, to je celovita prenova Slovenske ceste, po kateri je v preteklosti potekal ves glavni promet. Prve ideje za to so se začele pojavljati že leta 2008. Leta 2013, v času Evropskega tedna mobilnosti, smo prvič zaprli to cesto kot za testno območje, kjer smo poleg javnega prevoza dovolili še taksi prevoze. Danes na tem osrednjem delu ni več tudi prevoza staksijem. Septembra 2015 je bil prenovljeni osrednji del Slovenske ceste odprt. Na tem delu so sedaj samo kolesarji, pešci in javni prevoz. Dobili smo tako imenovan skupni prometni prostor, kjer imamo sicer še malo težav z zakonodajo. V Evropi je to normalna zadeva v večjih mestih. Do sedaj poteka promet nemoteno. Vsi trije ključni udeleženci v prometu na tem področju se sporazumevajo s t. i. očesnim stikom.
Med leti 2008 – 2012 smo izvajali projekt Civitas Elan, skupaj z mesti Gent, Zagreb, Porto in Brno. Šlo je za projekt, kjer smo s pomočjo evropskih sredstev začeli delati bistvene premike na področju trajnostne mobilnosti. V tem času smo izvedli 150 različnih dogodkov, ki so v načrte spreminjanja mesta vključili različne deležnike in najširšo javnost, ne samo strokovno. To se je zelo obrestovalo in to prakso nadaljujemo tudi sedaj. V času Zelene prestolnice je vsak mesec namenjen posebni temi, ki jo realiziramo z dogodki. Mesec september bo v celoti namenjen trajnostni mobilnosti in kakovosti zraka, ker je tudi Evropski teden mobilnosti. V Ljubljani se zavedamo, da je razvoj mreže električnih polnilnic eden od ključnih predpogojev za razvoj elektromobilosti. Zato smo se lotili gradnje mreže javnih elektropolnilnic skupaj z nekaterimi partnerji. V načrtu imamo 25 elektro polnilnic skupaj z Elektro Ljubljana, in sicer do konca letošnjega leta, in dodatnih 25 prihodnje leto. V vseh naših javnih podjetjih so vsa vozila, ki jih posodabljamo, okolju prijazna.
Kaj trajnostna mobilnost pomeni za razvoj gospodarstva? Turizem v Ljubljani raste za 20 %. Pridružujem se dr. Štiblarju, da je investicijski zagon pogoj za rast gospodarstva. V Ljubljani se gradi prvi hotel s petimi zvezdicami. Začeli smo oživljati gradbene jame, na področju stanovanjske gradnje Javni stanovanjski sklad letno zagotovi 120 neprofitnih stanovanj. Med drugim imamo trenutno tudi projekt stanovanja za mlade družine. Na tem področju se sedaj že s tretjo vlado dogovarjamo, da bi nam dovolila, da lahko povečamo zadolženost javnega stanovanjskega sklada, ki ima v svojem portfelju preko 4.000 stanovanj, ima pa možnost samo 10 %-no zadolžitev. Če bi nam dovolili vsaj 50 %-no zadolžitev, bi lahko v relativno kratkem času zgradili 1.000-1.500 neprofitnih stanovanj. Letno je namreč 4.000 prošenj za neprofitna stanovanja. Lokalna skupnost se zaveda, da mora za podporo okolja z logistiko s primernimi prometnimi povezavami omogočiti gospodarstvu, da se lahko razvija. Tu bi izpostavila Tehnološki park v Ljubljani, ki je največji podporni ekosistem za spodbujanje podjetništva v jugovzhodni Evropi. Skupaj z ministrstvom pripravljamo vse podlage za to, da se bo lahko začel graditi največji intermodalni logistični center v tem delu Evrope, skupaj z BTC-jem, Mercatorjem in s Slovenskimi železnicami. Pripravljamo spremembo OPPN-ja, čakamo še nekatere smernice od ministrstva, tako da bi se lahko naslednje leto investicija že začela.
Prav tako si želimo nov potniški center v Ljubljani, predvsem pa si želimo poglobljeno železnico. S tem bi namreč pridobili dodatne površine za javni prostor, kar bi rešilo še marsikateri prometni zamašek. Tudi če bo to realizirano čez 10 ali 20 let, bo to velik napredek. Ljubljana je tudi edino mesto v Evropi, ki je že dvakrat dobilo nagrado Evropskega tedna mobilnosti.
