dr. Peter Verlič, Prometni Institut Ljubljana d.o.o.
Osnovna dejavnost podjetja SŽ tovorni promet je prevoz in zagotavljanje transportnih storitev. 75 % prevoza predstavljajo klasične prevozne rešitve, 24 % je kontejnerskega prevoza, 1 % je dostava do vrat manjših pošiljk. Tovorni promet sedaj že tretje leto ustvarja dobiček, tako kot tudi celotna skupina SŽ. 18,6 milijona ton prometa letno ustvari približno 192 milijonov prihodkov z 1.250 zaposlenimi. Glavni kupci SŽ so Avstrija, Madžarska, Slovaška, Nemčija, Hrvaška, Češka, Italija in Srbija. Ti so hkrati tudi ključni trgi, na katere se želijo SŽ v prihodnje usmeriti, da bi postale pomemben regionalni prevoznik. V tovoru še vedno največji delež predstavljajo razsuti tovor, pesek, premog, žitarice, sledijo generalni tovori, tekoči tovori, kombiniran transport, nekaj je tudi praznih tovorov. Cilj je v prevoz dobiti kvalitetne tovore, kajti ti prinašajo denar.
Slovenija je umeščena v ključne koridorje, med katerimi sta dva znotraj EU že potrjena, torej Baltsko-Jadranski koridor in Sredozemski koridor. Na novo je opredeljen tudi 10. koridor – Alpsko-zahodnobalkanski koridor. Na Podonavski makroregiji smo slišali, da se umešča tudi ti. koridor Trajanus, ki bi povezal Koper z romunsko Konstanzo in bo potekal čez naše ozemlje. Usmeritev, vizija in cilj tovornega prometa je, da SŽ postanejo regionalni prevoznik in operater. Strateško sodelovanje med železnicami na tem prostoru bo nujno. V Avstriji in na Hrvaškem že imamo varnostno spričevalo za vožnjo vlakov po njihovem ozemlju, v pridobivanju je še za Italijo. S tem zagotavljamo inter-operabilnost, povezljivost. Predvidena je nabava 15tih novih lokomotiv, 400 tovornih vagonov in posodobitev kontejnerskih terminalov, skladišč, sanacije tirov. Velik poudarek je dan posodobitvi informacijskega sistema znotraj tovornega prometa in v celotni skupini. Izvaja se projekt elektronskega voznega reda, ki bo precej posodobil sistem in olajšal delo strojevodjem. Ključni ukrepi v izboljšanju železniške infrastrukture so tam, kjer se vidi, da so največje potrebe po povečanju propustnosti, to je na odcepu Divača – Koper, Ljubljana – Jesenice, Maribor – Šentilj itd. Z investicijami, ki so predvidene in so za tovorni promet strateškega pomena, verjamemo, da se bo dostopnost in konkurenčnost tovornega prometa povečala.
Prejšnji mesec smo predali v promet Pragersko – Hodoš kot elektrificirano progo, kar bo prispevalo k izboljšanju propustnosti. Že dolgo časa govorimo o drugem tiru, ki je izredno pomemben. Verjetno je mogoče precej rešiti tudi z zakonodajno in davčno politiko. Avstrija na primer daje subvencije prevoznikom za spodbujanje kombiniranega prometa in subvencije v končno začetnih operacijah, kjer je treba na ranžirnih postajah tovor naložiti in ga premakniti do tega, da se vlak odpelje. Avstrija je uspela tudi v dogovoru s komisijo doseči določene subvencije.
