Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, kaj bo storilo za oskrbo z vodo v slovenski Istri in kaj za namakanje polj, saj suše postajajo stalnica vročih poletij.
Upravljanje voda, suše in Blejski vodni festival
- Na Blejskem vodnem festivalu je bil govor tudi o pravičnem vodnem odtisu. Kakšno je stanje pitne vode v Sloveniji in kako uspešni smo pri trajnostnem upravljanju voda? Katerim tveganjem je pitna voda v Sloveniji najbolj izpostavljena in katere so prioritetne investicije ministrstva na področju trajnostnega upravljanja z vodnimi viri?
- Kako bo Slovenija reševala pomanjkanje vode zlasti na obali?
- Kako bo razvila sistem namakanja polj, saj suše zahtevajo veliko finančnih sanacij, zaradi podnebnih sprememb pa bo suš še več?
Odgovori
1. Slovenija je izredno vodnata država, s kvalitetno pitno vodo, ki je marsikje lahko brez dodatne obdelave pijemo, kar nam je vsem skupaj v ponos.
Seveda pa moramo preseči miselnost, da je samoumevno, da nam vsak trenutek iz pipe priteče pitna voda. Zato moramo vsi skupaj ozavestiti to dobrino, kar pa pomeni, da se je treba zavedati, da je varovanje okolja (ki ni samo naš domači prag) naša primarna naloga in tudi zakonsko določeno v Zakonu o vodah. Ta namreč določa, da je treba rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.
2. Ministrstvo za okolje in prostor je že leta 2005 pričelo s pripravo Državnega lokacijskega načrta in projektno investicijske dokumentacije za pridobitev dovoljenj za gradnjo za investicijski projekt »Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja« z akumulacijo Padež-Suhorca. Študija predlaganih rešitev v okviru postopka DLN je bila izdelana do faze javne razgrnitve, vendar je ministrstvo pred javno razgrnitvijo študije variant leta 2007 prekinilo pripravo projekta.
Med leti 2010 in 2012 je ministrstvo skupaj z občinami regije zastavilo izvedbo projekta v tako imenovani izvedbi Nadgradnje obstoječih lokalnih vodovodov. Izdelana je bila predinvesticijska zasnova ter podpisana Pogodba o obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo obale in Krasa, ki so jo podpisali vsi deležniki. Zaradi težav pri pridobivanju služnosti na predvideni trasi je izvedba projekta zamujala, glede na skrajni rok za pridobitev kohezijskih sredstev iz obdobja 2007‒2013. V finančni perspektivi 2014‒20 evropske kohezijske politike se projekt ni nadaljeval.
Ministrstvo se je v letu 2020 po ponovnem pregledu vseh predhodnih študij za določitev strateškega vodnega vira odločilo za nadaljevanje projekta Padež-Suhorca in predlagalo vladi Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo, ki je bil sprejet dne 18. 8. 2021.
Na območju slovenske Istre je zaradi dalj časa trajajoče suše v letošnjem letu prišlo do zmanjšanja vodnih količin iz podzemnih in nadzemnih vodnih virov, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo. Po podatkih Agencije RS za okolje vodnatost na tem območju upada že od meseca aprila 2022, in sicer zaradi pojava visokih temperatur zraka in s tem posledično intenzivnejšega izhlapevanja ter sezonsko povečanih potreb odjemalcev vode. To je prispevalo k zelo zgodnjem pojavu poletnih sušnih razmer na območju slovenske Istre in posledično do pomanjkanja vode za oskrbo s pitno vodo.
Glede na aktualne razmere v letošnjem letu je ministrstvo oblikovalo delovno skupino sestavljeno iz regionalnih deležnikov in MOP. Skupina bo v najkrajšem času preučila ukrepe, ki jih lahko izvedemo v naslednjih letih:
- možnost povečanja dobave iz Kraškega vodovoda z aktiviranjem četrte vrtine v Klaričih in izvedbo potrebnih hidravličnih izboljšanj na obstoječem sistemu do Rodika;
- razširitev hranilnih sistemov na obali tako za potrebe pitne vode kot druge rabe vode, ki bi povečala prilagodljivost sistema Rižanskega vodovoda;
- povečati ponovno uporabo vode z čiščenjem odpadnih voda za namene zalivanja, pranja javnih površin;
- izvesti snemanja vodovodnih sistemov z namenom ugotovitve najšibkejših točk izgub vode in njihove sanacije;
- pregleda aktivnosti glede poteka DPN Suhorca in pregled tudi drugih možnih dolgoročnih rešitev.
3. Varna pridelava hrane v času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb, ki povečujejo škode zaradi suš in požarov, je medsektorski izziv kmetijstva, vodarstva, okolja, razvoja in varnosti. Dobesedno gre zdaj za povezano obravnavo vodne, prehranske in podnebne varnosti. Vsaj desetletje je jasno, da z nadaljevanjem sektorskega pristopa problemov ne rešujemo, temveč jih poglabljamo. Na MOP smo skupaj z Inštitutom za vode RS (IzVRS) zato že leta 2015 zasnovali inovativen čezmejni projekt za porečje Vipave (Interreg Slovenija – Italija) ki povezuje zmanjševanje poplavne ogroženosti ob upoštevanju ohranjanja pomembnih habitatov ter pridelavo hrane s konkretnimi ukrepi. Projekt je bil zelo dobro sprejet, tako na lokalni kot na državni ter tudi čezmejni ravni, saj je pokazal pot za medsektorsko sodelovanje za iskanje rešitev v konkretnem porečju. Za promocijo celovitega pristopa pri rabi porečij, vključno z bolj varno pridelavo hrane, smo izdali tudi Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture (MOP, IzVRS, 2021). Uvod v naš priročnik je napisal Jean-Piere Halkin, Evropska komisija, Generalni Direktorat za regionalno politiko, ki je ocenil, da je to konkreten prispevek načrtovanja učinkovite mreže zelene infrastrukture v okviru EU makroregionalnih strategij. Menimo, da je to delo tudi velik prispevek k bolj trajnostnemu načrtovanju kmetijske dejavnosti v Sloveniji in regionalni ravni, ki mora biti v izhodišču čim bolj prilagojeno razmeram v posameznem porečju.
