Ustvarjeno v Sloveniji
| Avtor: Jože Volfand |
»Evropska komisija je dala jasen signal, da tako vseobsegajočih težav, s katerimi se soočamo danes, ne moremo rešiti z delovanjem v silosih. Potrebujemo nova partnerstva, sistemske inovacije, drugačne kompetence in veščine, drugačne načine dela in soustvarjanja. Principe delovanja, ki so obenem blizu kulturi in ustvarjalnosti,« tako razmišlja mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost, ki je pripravil v Ljubljani obsežno in sektorsko raznoliko razstavo Ustvarjeno v Sloveniji. Zelo aktualne razstave so hkrati pregled petletne dejavnosti oziroma izbranih programov Centra za kreativnost v obdobju 2017-2022. Z delom bo nadaljeval tudi v naslednji perspektivi. Sogovornica posebej opozarja, da so kreativne kulturne industrije pomemben soustvarjalec dodane vrednosti in inovativnih ter trajnostnih procesov v gospodarstvu.
Razstava Ustvarjamo v Sloveniji je več kot razstava. Je sporočilo, kaj zmore kreativna industrija, čeprav je Slovenija nekoliko počasneje sledila evropski politiki, ki je že pred dvema desetletjema začela spodbujati razvoj kulturnega in kreativnega sektorja. Za kakšno predstavitev gre?
Z razstavo Ustvarjeno v Sloveniji smo želeli v Centru za kreativnost (CzK), ki deluje znotraj Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ob letošnjem 27.bienalu oblikovanja in ob zaključku prvega obdobja delovanja Centra za kreativnost širši javnosti predstaviti nekatere programe. S tem pa tudi delo ustvarjalcev, ki so v obdobju skoraj petletnega delovanja 2017–2022 sodelovali in soustvarjali aktivnosti centra. Največ o delu Centra povedo številke. Organizirali smo več kot 500 programov in vanje vključili izjemo število ustvarjalcev, podjetij, samozaposlenih, zasebnih in nevladnih organizacij ter drugih obiskovalcev. Naj poudarim, da se je v specifične programe vključilo skoraj 500 podjetij in več tisoč ustvarjalcev, ki so s podporo razpisov ministrstva za kulturo in CzK razvili preko 200 inovativnih izdelkov in storitev.
In kaj predstavljajo ustvarjalci v zapuščenih prostorih Palače Cukrarna?
Izbore nekaterih pomembnejših projektov in programov centra. Med njimi več kot 100 projektov, ki so bili izbrani na razpisih Ministrstva za kulturo RS za “Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij” v obdobju 2019-2021, prejemnike znaka odličnosti Made in Slovenia ter sodelujoče v mednarodnih predstavitvah in razstavah Prihodnost bivanja. Poleg tega še izbrane ustvarjalce javnih pozivov za projekt Design Dining: Slovenski oblikovalski pogrinjek in še marsikaj drugega. Tudi s presežki.
Kaj je sporočilo razstave? Kakšna je bila prehojena pot Centra za kreativnost in kakšno je lahko sodelovanje z gospodarskimi in drugimi sektorji?
Na ogled so dela in projekti živahne in ustvarjalne skupnosti, njen skupni imenovalec pa je zmožnost tvoriti spremembe v družbi in misliti drugačno, vključujočo in trajnostno prihodnost.
Center za kreativnost umeščate v slovenski družbeni prostor in razvoj kot interdisciplinarno platformo. Kot središče, kjer se naj povežeta kulturni in kreativni sektor z gospodarstvom in drugimi dejavnostmi. Če ocenite predvsem sodelovanje in povezovanje s podjetji, koliko je razumevanja za kreativne novosti, inovacije, nove projekte, koliko je skupnih nastopov in kje so možnosti za hitrejše spremembe? V pohištveni panogi na primer menijo, da Slovenija potrebuje mednarodni center za dizajn, ki danes postaja ključen pri zasnovi in razvoju izdelka z njegovim življenjskim ciklusom?
Najprej moram poudariti, da je kulturni in kreativni sektor (KKS) po svoji definiciji zelo kompleksen. Kot osrednja področja, tako je tudi v večini EU držav, opredeljuje področja arhitekture, vizualne umetnosti, oblikovanja, glasbe, filma, oglaševanja, kulturne dediščine, knjige, uprizoritvene, intermedijske umetnosti in druga, da ne naštejem vseh. Center za kreativnost (CzK) je med drugim nastal tudi iz potrebe, da se zapolni vrzel na področju razvoja tega sektorja in tistih dejavnosti, ki nastajajo na presečiščih kulture, eksperimenta, trga, podjetništva, katerih rezultati so tudi poslovno uresničljivi. A ne le to, da povečujejo dodano vrednost ali so usmerjeni v reševanje družbenih problemov in prispevajo k družbenemu napredku in blaginji.
Sektor se torej predstavlja kot gonilo inovacij in spodbujevalnik družbenega ter gospodarskega napredka. Kot sektor, ki je že sam po sebi pomemben del gospodarstva in ni zgolj podpora gospodarstvu ali drugim sektorjem.
Številni raziskovalci in Evropska komisija že več let ugotavljajo, da je sektor pomemben zaradi pozitivnih ekonomskih učinkov. Mislim na zaposlenost in na ustvarjenje dodane vrednosti. Raziskava Inštituta za ekonomska raziskovanja je za KKS v Sloveniji nedvomno pokazala, da je sektor povsem primerljiv z nekaterimi drugimi gospodarskimi sektorji, kot sta na primer kemična industrija ali proizvodnja električnih naprav. Za Evropo pa celo ocenjujejo, da KKS ustvari bistveno več dodane vrednosti od industrije jekla, avtomobilske in letalske industrije ali strojne industrije. Na ravni držav članic Evropske unije ustvarja skupno 5,5 % oz. 413 milijard EUR povprečne dodane vrednosti. Je eden vodilnih ponudnikov delovnih mest v Evropi, ki zaposluje v povprečju 6,2 % delovne sile. Z vidika dodane vrednosti in zaposljivosti je tako primerljiv z drugimi ključnimi gospodarskimi sektorji, kot so sektorji informacijske in komunikacijske tehnologije, nastanitev in živilskih storitev. Ti podatki veliko povedo.
Njegova vloga raste, je tako?
Prav zato se na ravni EU ne pogovarjajo več zgolj o podpori oblikovanju ali ustanavljanju design centrov, kot je bilo aktualno pred 50 ali pred 20 leti, temveč so podporni ukrepi držav članic EU namenjeni celostnemu razvoju KKS in horizontalnim politikam, ki sektor kot celoto tesneje vpenjajo v razvoj inovacij in ga obenem prištevajo med ključne razvojne sektorje. Usmerjajo se v razvoj poslovnih in ustvarjalnih veščin v sektorju, v internacionalizacijo, predvsem pa v vzpostavitev raznolikega kreativnega ekosistema. Gre za podporo ustvarjalnim organizacijam ter ustvarjalnim stičiščem, to je prostorom soustvarjanja, produkcije in eksperimentiranja, pomembnim za razvoj regij in mest.
Če omenjate stičišča in soustvarjanje, gre za sodelovanje med panogami in sektorji?
Vse večji poudarek je dan vzpostavljanju medsektorskega sodelovanja. Kar ni presenetljivo. Namreč, vse večja družbena neskladja, podnebna, zdravstvena kriza in vojna v Ukrajini so nas postavile v popolnoma novo realnost. Vse bolj postaja jasno, da moramo spremeniti način življenja in dela. Da pravzaprav potrebujemo drugačno miselnost in vrednote, nove rešitve. Zato je Evropska komisija z lansiranjem Evropskega Zelenega dogovora in projektov, kot so Novi evropski Bauhaus ter EIT kultura in kreativnost idr. ta sektor, prvič v zgodovini Evropske unije, postavila na politično agendo tako visoko. Bruselj je dal jasen signal, da tako vseobsegajočih težav, s katerimi se soočamo danes, ne moremo rešiti z delovanjem v silosih. Potrebujemo nova partnerstva, sistemske inovacije, drugačne kompetence in veščine, drugačne načine dela in soustvarjanja. Principe delovanja, ki so obenem tako blizu kulturi in ustvarjalnosti.
To vprašujem tudi zato, ker razstava predstavlja 110 projektov, ki so bili izbrani na razpisih Ministrstva za kulturo za Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij. Za kakšno vrsto projektov gre?
Javni razpisi Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost Ministrstva za kulturo RS so bili zasnovani na pobudo MAO. S 4.590.000 evrov vrednimi subvencijami je ministrstvo od leta 2019 do 2022 zagotovilo prve tovrstne finančne spodbude za razvoj 166 inovativnih idej, podjetij, izdelkov in storitev s področja kreativnega sektorja. Na razstavi Ustvarjeno v Sloveniji je predstavljenih 110 ustvarjalcev in podjetij, ki so bili izbrani na razpisih v obdobju od leta 2019 do 2021 v različnih fazah razvoja in delujejo na različnih področjih – od oblikovanja, mode, glasbe, filma, kulturne dediščine, idr. kreativnih področij. S trajnostnimi rešitvami se odzivajo na pereče družbene probleme, veliko pa je tudi projektov s področja dediščine in kreativnega turizma.
Posebno vrednost ustvarjalnih presežkov kaže razstava Made in Slovenia.
Zanimiv primer je na primer svetilo Pendulum iz recikliranih PET- plastenk oblikovalca Mateja Štefanaca. Sredstva je pridobil na razpisu Ministrstva za kulturo v prvi fazi »PREVERITVE KONCEPTA«. Namenjen je bil testiranju in razvoju ustvarjalnih podjetniških idej ali prototipov pred vstopom na trg. Svetilo Pendulum smo skupaj drugimi inovativnimi izdelki slovenskih ustvarjalcev predstavili na letošnjem tednu oblikovanja v Milanu in je bilo deležno izjemne pozornosti strok in medijev, s strani oblikovalske revije DesignWanted pa je bilo izbrano za enega od desetih najboljših projektov. Izdelek gre sedaj v proizvodnjo. Zelo zgovoren je tudi primer blagovne znamke Just A Corpse, priznanega modnega oblikovalca Uroša Belantiča. Uspešen primer je toplotna črpalka ADAPT, podjetja Kronoterm d. o. o. Primerov je še več.
Kaj ste zapisali v knjižici Kulturno-kreativni imperativ in kaj bo matrica Centra za kreativnost v času, ko Slovenija mora razmišljati o drugačni razvojni paradigmi. Kje so potrebne največje spremembe in kaj lahko k temu preboju prispeva kreativni sektor?
Gre za kompleksen projekt, za zelo velik in raznolik sektor, v katerega se dolgo časa ni vlagalo. Rezultati našega dela so zelo dobri, odzivi ustvarjalcev in partnerjev odlični, potrebe pa zelo velike. Zavedamo pa se, da rezultatov ne moremo pričakovati na kratek rok. A s Centrom za kreativnost, delom naših sodelavcev in s tvornim sodelovanjem partnerjev in ustvarjalcev smo dokazali, da sta vlaganje v vzpostavitev KKS ekosistema in podpora sektorju res potrebna in pomembna. Da je sektor poleg mnogih povsem nemerljivih učinkov tudi pomemben del družbenih in ekonomskih inovacij. In je nenazadnje ključni element ne zgolj gospodarskega napredka, temveč tudi splošnega družbenega dobrega in napredka.
Omenjate vlaganja, podporo. Čigavo?
Prakse politik kulturnih in kreativnih industrij v tujini in raziskave na področju inovacijskih in pilotnih projektov EU, kažejo na to, da je pri vzpostavljanju razvoja tako specifičnih ekosistemov in področij večletna javnofinančna podpora države ključna. Bistveno je, da se začeto delo in razvoj kreativnega sektorja v RS nadaljuje in da se glede na čedalje glasnejša sporočila Evropske komisije prepozna kulturni in kreativni sektor kot eden pomembnih nosilcev družbenih in ekonomskih sprememb. Zato smo ob izteku prve kohezijske perspektive 2017-2022 izredno ponosni, da je Center za kreativnost nova vlada oz. Ministrstvo za kulturo prepoznalo kot pomemben razvojni projekt, ki se bo nadaljeval tudi v naslednji perspektivi.
Kaj se vam zdi najpomembnejši izziv?
Če želimo postati nišni inovatorji, potem moramo biti sposobni prepoznati in povezovati sektorje, vzpodbujati eksperimentiranje, inoviranje ter ideje in okolje, ki to razvija. Predvsem pa prepoznati in podpreti tako tehnološke kot netehnološke in tudi družbene inovacije v trenutku, ko nastajajo, ko se razvijajo. In ne 10 let pozneje.
Center za kreativnost je lani prejel nacionalno nagrado za spodbujanje podjetništva.
Da, a ne le to. V konkurenci 450 organizacij in podjetij iz 28 EU držav smo bili tudi evropski finalisti, edini s področja kulture ali kreativnosti, za nagrade European Enterprise Promotion Awards, ki jih podeljuje Evropska komisija. CzK je postal prepoznaven nacionalni akter v različnih evropskih mrežah in pobudah, ki zagotavljajo dostop do dodatnih evrskih sredstev za slovenske ustvarjalce. Med drugim je del evrskega konzorcija ICE, ki ga je Upravni odbor Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) junija 2022 izbral za vzpostavitev ene od devetih evropskih skupnosti za inovacije EIT Kultura in kreativnost.
