Zelene inovacije za novo razvojno identiteto

Kakšno bo desetletje osorej? Kdor ima zares rad Slovenijo, se bo to vprašal zdaj.

Napovedi, kako bo z gospodarsko rastjo vse bolj zadolžene Slovenije v prihodnjem letu, so majave, prevrtljive. A precej bolj določne so lahko odločitve, kaj bo z milijoni, ki naj bi bili na mizi za bolj ali manj razvojne naložbe, za zelene projekte in inovacije, na primer tudi za nizkoogljične tehnologije ali krožno ekonomijo. Ali če se ozremo na novo Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030. Kaj se bo zavestno strateško odločilo, da bo razvoj Slovenije v novem desetletju zelen, ustvarjalen in pameten. Da bodo ti očarljivi pridevniki res asistirali pri odločevalcih in razdeljevalcih evrov na državni in drugih ravneh. Bodo?

Denarja ni malo, odgovornost toliko večja. Zvone Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in kohezijsko politiko EU, je v Glasu gospodarstva navedel, da bo morala Slovenija v treh letih, še iz veljavne finančne perspektive, počrpati 1,8 milijarde. V novem večletnem finančnem okviru 2021–2027 pa, navaja minister, vsako leto počrpati med 700 milijonov in 1,3 milijarde evropskih sredstev. Vlada je že potrdila osnutek Načrta za okrevanje in krepitev odgovornosti. Program mora potrditi EU. Usmeritve, kateri projekti bodo prednostni, so znani. Zeleni prehod je omenjen. Dovolj?

Tudi druge blagajne so odklenjene. V Podnebnem dosjeju objavljamo nekaj slovenskih projektov, ki konkurirajo na razpise Sklada za inovacije ali sodelujejo v mednarodnih razvojnih projektih: dr. Robert Dominko (Kemijski inštitut), dr. Barbara Bertoncelj (Domel), dr. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko), dr. Gregor Dolanc (Institut “Jožef Stefan”). Za vsaj pest optimizma pa preberite nekaj zelenih idej v praksi. Konkretnih. Že na trgu ali v iskanju strateških partnerjev, ko se pionirji zelenega že spogledujejo s konkurenco na globalnem trgu. Snovalci, ki ustvarjajo s produktnimi inovacijami ali z drugačnimi pristopi algoritme življenja svetlejših barv in odtisov: Robert Slavec, dr. Stanko Hočevar, mag. Katarina Ostruh, Janja Juhant Grkman, Edin Behrić, Anže Miklavec, Sabina Dolenec, dr. Blaž Likozar. A zagotovo niso osamljeni.

Dodal bi jim lahko vsaj 11 zlatih priznanj, ki so jim letos nadeli lovorove vence na GZS na Dnevu inovativnosti. Kajpak inovacije niso samo zelene, ni veliko prebojnih in disruptivnih, še premalo razbijajo linearnost inoviranja, vendar nakazujejo poti do razvitejšega inovacijskega ekosistema v Sloveniji.

Vstop v novo razvojno desetletje pa ne more in ne sme spregledati predvsem spodbud projektom zelenega in digitalnega prehoda. S transparentno strokovno utemeljitvijo, kakršna bo njihova prodornost na trgu, kaj prispevajo k rasti produktivnosti, dodani vrednosti in večji blagoglasnosti med gospodarsko rastjo in posegi v človekov bivanjski svet. Samo v tem primeru bodo osmišljeni cilji, zapisani v NEPN ali strateškem načrtu razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo.

Kajti kazalniki razvoja Slovenije ne lažejo. Na primer. Na enoto izpuščenih TGP je bilo v letu 2017 v Sloveniji ustvarjeno za 12,5 % manj BDP kot v povprečju v EU. Izpusti se povečujejo. Pri energetski učinkovitosti zaostajamo. Skupna raba OVE se je v Sloveniji od leta 2004 do 2018 povečala za 36 %, v EU se je v povprečju podvojila. Slovenija je ena od petih držav EU, v katerih je bil leta 2018 ta delež pod povprečjem načrta za dosego ciljev v letu 2020, to je 25 %. Po snovni produktivnosti smo na povprečju, pri produktivnosti se zaostanek povečuje …

In pri inovacijah se je Slovenija po Globalnem inovacijskem indeksu prav tako pomaknila s 26. na 32. mesto. Globalno je naša konkurenčnost slabša. Še več. Po inovacijski zmogljivosti je Slovenija v obdobju 2011–2019 doživela največji padec med državami EU, skupaj z Romunijo. O takšnih in podobnih lestvicah se lahko razmišlja neharmonično. A kavelj ni v tem. Paradigma linearnega inovacijskega sistema odmika Slovenijo od kluba najrazvitejših, kamor ne more z berglami, ampak samo z zelenim inovacijskim prebojem.

Seveda ni vse v rokah politike. A zdaj znotraj inovacijskega ekosistema še niso povezani vsi deležniki iz gospodarstva, akademske sfere in civilne družbe. Tudi Sripi, strateško razvojno-inovacijska partnerstva, šele vzpostavljajo platformne povezave. Naj politika pokaže, kaj zmore pri zmanjšanju birokratskih ovir za inovacijski preboj in s katerimi inštrumenti bo banke prepričala, da za razvitost slovenskega inovacijskega sistema začnejo vanj vlagati vsaj del od tistih dvajsetih milijard, na katerih sedijo. In naj pokažejo, da znajo inovativno upravljati s kapitalom, saj smo jih dokapitalizirali z davkoplačevalskim denarjem.

V letu 2021 želim med nami več empatije. In optimizma.