Za zanesljivo oskrbo z energijo nujni ukrepi za manjšo rabo in nove naložbe – EOL 156

S 1. januarjem je začel GEN-i ponujati odjemalcem električno energijo samo iz nefosilnih goriv. Ali je to že del programa vaše skupine za zeleni energetski prehod? Kaj ste opredelili kot prednostne naloge in katere naloge lahko izpeljete do konca leta?

Energetska zbornica Slovenije (EZS) je decembra 2020 ustanovila Skupino za energetski prehod in evropska sredstva. V njej sodelujejo vsi zainteresirani člani EZS, ki že imajo izkušnje s pridobivanjem evropskih sredstev za različne energetske projekte. Namen Skupine je vzajemno informiranje o zelenih energetskih projektih v večletnem finančnem okviru 2021-2027. Vladi in pristojnim ministrstvom želimo pokazati, da slovenska energetika razmišlja o prihodnosti, saj ima v načrtih za več milijard različnih investicij.

Za kakšne naložbe gre?

Za pametne, zelene naložbe, ki imajo prednost pri financiranju iz sredstev EU in bodo omogočile ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo. Po drugi strani pa želimo, da so energetska podjetja od pristojnih že sedaj seznanjena s prioritetami in načinom črpanja evropskih sredstev za celotno obdobje do konca leta 2027.

Zeleni prehod se je že začel.

Da. Omenili ste električno energijo iz nefosilnih goriv, kar je nedvomno del zelenega prehoda, je pa to širši, večplastni proces. Boj proti podnebnim spremembam lahko razumemo tudi kot energetski prehod v nizkoogljično družbo. To je po eni strani izjemen izziv. Pomislimo na zapiranje premogovnikov, prestrukturiranje večjih regij povsod po svetu in tudi v Sloveniji. Po drugi strani pa je priložnost za energetiko, gospodarstvo ter vse državljane, saj terja premislek o tem, kako naprej.

O naložbah vprašujem, ker ste v zbornici pripravili analizo med članicami energetskega sektorja o učinkih za obdobje večletnega finančnega okvira EU 2021-2027. Ve pa se, kako je s projekti v energetske objekte, saj nastajajo velike težave že pri umeščanju v prostor. Kateri večji projekti za brezogljične vire so že pripravljeni za realizacijo za prva tri leta? Delež OVE v bruto končni rabi energije je bil v letu 2019 le za 0,8 odstotne točke večji kot v letu 2018. Kaj lahko pri večji rabi OVE energetski sektor realno doseže do leta 2023 in kaj do leta 2027?

Prej sem dejal, da ima slovenska energetika za več milijard evrov načrtov za naložbe. Ko omenjam milijarde, imam za to dobro osnovo. Gre za »zelene« naložbe v vrednosti vsaj 4 mrd EUR. Od tega je za 1,5 mrd EUR projektov, ki jih štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. To so številke, do katerih smo prišli na osnovi izpolnjenih vprašalnikov največjih energetskih družb pri nas. Ker pa seveda vsi niso odgovarjali, lahko trdimo, da je dejanski potencial še večji. Na eni strani torej ambiciozni načrti, na drugi strani zapleti pri realizaciji. S tem se spopadajo tudi drugi, ne le naša država, a pri nas menimo, da se lahko o načrtovanju pogovarjamo desetletja in desetletja. Čas teče, zato se je treba odločiti.

Mislite na umeščanje v prostor?

Seveda. Lani naj bi dosegli cilj 25 % OVE v energetski mešanici, pa do tja še nismo prišli. Nismo edini, ki nam še kar nekaj manjka do cilja. Ampak to ni tolažba, saj moramo poskrbeti zase. Če bo delež OVE rasel počasi, obenem pa bomo zapirali premogovnik in čez čas Termoelektrarno Šoštanj, je vprašanje, od kod bomo jemali električno energijo za potrebe gospodinjstev in gospodarstva. Če je ne bomo proizvedli sami, je edina možnost uvoz. Biti odvisen od drugih v energetiki, pa vemo, kaj pomeni. Pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene, zato je treba stremeti k čim višji energetski samozadostnosti države.

Če ostanemo pri OVE. Koliko lahko prispeva k večji rabi OVE zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije? Kakšne programe podpore pričakuje energetski sektor za izpolnitev obveznosti glede obnovljivih virov in kje so največje možnosti za hitrejše povečanje deleža obnovljivih virov?

Vsaka spodbuda za vlaganje v OVE je dobrodošla. Kot je pokazala analiza EZS, kar 70 % družb, ki so nam poslale odgovore, pripravlja projekte na področju obnovljivih virov energije. Za proizvodnjo električne energije so sicer primerni vsi obnovljivi viri energije, to so hidroenergija, vetrna, sončna energija in geotermalna, biomasa, najpogosteje pa elektriko proizvajamo s pomočjo hidro, sončne in vetrne energije. Energetski sektor v Sloveniji načrtuje kar nekaj naložb v sončne elektrarne, hidroelektrarne in tudi v vetrna polja. Upam pa, da bodo tudi relativno hitro izvedene. Kljub temu, da država mora dvigniti delež OVE, sicer jo lahko doletijo tudi finančne kazni s strani EU, smo vsakič znova priča nasprotovanju OVE s strani določenih interesnih skupin, kar težko razumem.

Kljub ocenam, da je najučinkovitejša politika za podnebno nevtralnost manjša raba energije, tudi scenariji za Slovenijo napovedujejo večjo potrošnjo in oddaljujejo cilje iz NEPN za manjši ogljični odtis energetike. Znano je, katere panoge so največji porabniki. Ali energetski sektor spodbuja največje porabnike k zelenemu energetskemu prehodu? Kako? Kaj se zlasti v industriji lahko stori za večjo energetsko učinkovitost?

Poraba električne energije naj bi rasla prav zaradi procesa elektrifikacije, ki je del energetskega prehoda. Torej, če bomo po eni strani poskusili porabiti manj nafte, premoga, plina, bomo po drugi strani porabili več elektrike in tudi plina, saj ta velja za pomemben energent pri prehodu na čisto energijo. Seveda je tudi energetika sama porabnik električne energije, tudi industrija je močan porabnik. Industrijska podjetja sicer niso člani EZS, so člani drugih zbornic. Zanje prav gotovo veljajo različne spodbude za učinkovito rabo energije (URE). Slovenska industrija se nedvomno lahko pohvali s številnimi primeri dobrih praks zniževanja porabe energije, seveda pa potenciali za »še več« vedno obstajajo. Hkrati so postavljena pred izziv, kako konkurirati v globalnem svetu.

A večja poraba zahteva odgovor, koliko bo Slovenija lahko v prihodnosti energetsko samooskrbna in neodvisna. O tem so različne ocene. NEPN predvideva nizko stopnjo samooskrbe, ali zbornica razpolaga s podatki za bolj optimistični scenarij? Kaj je pri energetski samooskrbi največji izziv za energetiko in za državo?

V Energetski zbornici Slovenije smo že večkrat opozorili na pomen samooskrbe. Strinjamo se s poudarkom v NEPN, da je glavna naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji zagotavljanje ravnotežja med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni. Mislim na podnebno trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo. Kot smo opozorili v procesu pripravljanja Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 (DPS2050), je Slovenija od uvoza energije odvisna približno 50-odstotno, od uvoza električne energije pa precej manj. V zadnjem desetletju 2010-2019 se pokritost porabe z domačo proizvodnjo elektrike giblje med 82 in 98 %. A zaradi podnebnih ukrepov bo Slovenija zaprla TEŠ, kar bo obseg lastnih virov električne energije skrčilo za približno tretjino. Drugo tretjino predstavljajo obnovljivi viri, ki jih še spodbujamo, tretjo tretjino pa Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki ji bo v prihodnjih desetletjih potekla življenjska doba.

In kaj storiti?

Ukrepi URE za manjšo porabo električne energije so več kot nujni, a verjetno ne bodo zadostovali za pokritost domače porabe z lastno proizvodnjo. Če namreč porabe energije ne bomo drastično znižali, zaenkrat pa novih energetskih objektov (še) ne gradimo, potem, se bojim, da bomo na kocko postavili strateškost zanesljive oskrbe z energijo. Ne delamo pa si utvar, da je mogoče porabo energije tako močno znižati, da gradnja novih elektrarn ne bi bila potrebna. Nujno je oboje.

Med vašimi sekcijami se na primer Sekcija Eurelectric ukvarja z razvojem in konkurenčnostjo električne industrije. Sekcija SAEE združuje člane Mednarodnega združenja za energetsko ekonomiko in napoveduje ažuriranje Manifesta energetske ekonomike. Kateri dogodek, ki ga načrtujete v letu, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, bi izpostavili?

Če je bilo katero leto nepredvidljivo, je to gotovo leto 2021. Ne vemo, kakšna bo epidemiološka slika, zato je nemogoče načrtovati dogodke, ki smo jih poznali v preteklosti. Večino srečanj sedaj izvajamo virtualno, kar velja za seje sekcij in tudi Upravnega odbora ter Skupščine EZS. Lahko rečem, da predsedovanje Slovenije Svetu EU sovpada s prvim letom finančnega okvira 2021-27, zato bo tudi naše delo usmerjeno v dobre priprave slovenske energetike na to obdobje.

Kaj je pokazala primerjalna študija podjetij daljinskega ogrevanja in kaj bi bilo potrebno storiti za boljšo izkoriščenost sistema daljinskega ogrevanja. Kje so največje rezerve?

Sekcija za daljinsko ogrevanje (DO) je naročila »Primerjalno študijo podjetij daljinskega ogrevanja«, ki sta jo izdelala Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« in Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete. Namen študije je omogočiti sodelujočim podjetjem oziroma izvajalcem storitve proizvodnje in distribucije toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje podrobnejši vpogled na trg. Gre pa tudi za primerjavo na osnovi izbranih energetskih, ekonomskih in okoljskih kazalnikov. Sekcija za daljinsko ogrevanje je opozorila na potrebo po čim prejšnji pripravi strategije na področju ogrevanja. To pomeni jasne dolgoročne državne usmeritve, kot to predvideva NEPN, ter jasno opredelitev vloge in pomena sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v Sloveniji, kjer naj se upoštevajo tudi širši pozitivni družbeni vidiki njihove vloge.

EZS je med podpisniki dokumenta »15 zavez odjemalcem«. Kakšne obveznosti ste sprejeli? V kakšnem položaju je odjemalec energetike in kako si energetski sektor prizadeva za aktivnega odjemalca?

Evropsko združenje elektroenergetske industrije Eurelectric je lani objavilo dokument »15 zavez odjemalcem«. Podpisalo ga je 92 energetskih akterjev, 67 dobaviteljev električne energije in 25 različnih energetskih nacionalnih združenj, med njimi EZS. Ključno sporočilo teh zavez je, da je elektroenergetski sektor vsem odjemalcem v procesu energetskega prehoda »pravi partner« pri ogljično nevtralnih električnih rešitvah.

Predvsem pri energetski učinkovitosti, obnovljivih virih ter e-mobilnosti. Kaj to pomeni v praksi? Če so bili dobavitelji elektrike tradicionalno v stiku z odjemalci, morajo sedaj narediti še korak več v prehodu v bolj ogljično nevtralno družbo. Gre za priložnosti, ki jih brez aktivnosti kupcev ne bo mogoče izkoristiti. Nekateri odjemalci so sicer že dejavni pri upravljanju z energijo, veliko je pa takih, ki se enostavno »priklopi in pozabi« na to, da porabljajo energijo, za katero seveda plačujejo.

Mislite predvsem na gospodinjstva?

Zlasti gospodinjstva so še vedno bodisi negotova bodisi ne vedo, kakšne so prednosti energetskega prehoda za njihov proračun, udobje ali nenazadnje okolje. Podnebno ukrepanje pa je nedvomno »skupinska igra«, ki zahteva tesno sodelovanje med industrijami, javnimi organi in državljani. Zato se je 92 evropskih energetskih akterjev zavezalo, da bodo svojim več kot 200 milijonom stanovanjskih odjemalcev ponudilo nove, uporabnikom prijazne storitve in rešitve, ki bodo zanje tudi cenovno dostopne, pregledne in preproste. Ponudili jim bodo takšne nasvete glede upravljanja porabe energije, ki bodo strankam dejansko pisani na kožo. Ponudili jim bodo tudi pregledne informacije o stroških, koristih ter povračilni dobi pri naložbah v razpoložljive tehnologije. Hkrati bodo ponudili uporabnikom prijazne izdelke, zagotovili varstvo podatkov in sodelovali z javnimi organi za podporo ranljivim odjemalcem.

Katera področja so v ospredju v okviru omenjenih 15 zavez?

Ker različna podjetja razvijajo rešitve na stičišču med digitalizacijo in elektrifikacijo, so zaveze namenjene trem področjem. Prvič, novim storitvam in rešitvam na področju električne energije, kjer se ponudi pomoč strankam s povsem pregledno »razogljičeno« ponudbo. Sem štejemo fotovoltaične pakete, skladiščenje energije, naložbene možnosti v lokalne obnovljive vire. Ponudi se inovativne storitve in rešitve za boljši nadzor nad porabo in izboljšano udobja doma, za svojo lastno proizvodnjo »zelene« elektrike, glede toplote in izolacije domov ter polnjenja avtomobilov ipd. Drugi sklop se nanaša na cenovno dostopno in vključujočo energetsko tranzicijo, kjer se ponudi finančna pomoč strankam pri vseh navedenih področjih. Pri tem je jasno, da bi morali odločevalci v politiki zagotoviti zadostni proračun za energetski prehod oziroma razvoj »zelenih« posojil. V ta okvir spada tudi zaveza k nadaljnjemu zagovarjanju nižjih davkov in prispevkov na računih za elektriko ter takšnih omrežnin, ki odsevajo stroške, s čimer se prispeva k cenovno dostopni in vključujoči energetski tranziciji za vse odjemalce. In tretjič, zadnji sklop pomeni preprostost in preglednost oziroma transparentnost. Govorimo o kakovostnih storitvah za stranke, ki so odzivne, prijazne in prilagojene potrebam vsakega kupca. Treba je nuditi vse informacije na enem mestu.

Ali so organi zbornice morda zahtevali, da vsaka energetska družba sprejme načrt zelenega prehoda z ogljično nevtralnimi rešitvami pri URE, pri OVE in za e-mobilnost?

Ni naloga zbornice, da svojim članom nalaga naloge. Za načrte družb so odgovorna vodstva. Verjamem, da se še kako zavedajo vseh priložnosti, ki jih nudi energetska tranzicija.

Predsednik EZS Marjan Eberlinc se je v anketi za revijo EOL zavzel za več povezovanja in sodelovanja med akterji energetskega sistema. Ali se v zadnjem obdobju kaže večja pripravljenost za sodelovanje med vsemi stebri v energetskem sistemu? Ali lahko v Sloveniji govorimo o preglednem delovanju energetskega trga?

Menim, da se vsi po vrsti vedno bolj zavedamo, kako pomembno je sodelovanje. Brez tega je težko sprejemati premišljene odločitve. Prav te pa Slovenija nujno potrebuje. V energetsko infrastrukturo je treba vlagati. A v katero, je stvar dogovora. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi zaradi skepticizma in neosnovanih kritik blokirali izgradnjo nečesa, kar za vsakodnevno življenje in razvoj gospodarstva nujno potrebujemo. A je potem bolje energijo uvažati? Že tako uvažamo nafto, zakaj bi še električno energijo, ki smo jo sposobni proizvesti sami? V okviru EZS slovenska energetika odlično sodeluje. Imamo odprte razprave, med seboj se informiramo, sedaj bomo sodelovali tudi v pripravah na nov finančni okvir EU 2021-2027. A država je tista, ki poskrbi za širše pogoje za stabilni razvoj, za predvidljivo okolje, v katerem lahko družbe načrtujejo svojo prihodnost.