Načrtovanje upravljanja s podzemnimi vodami se mora razvijati vzporedno z znanjem o položaju vodonosnikov, smeri toka podzemne vode, litoloških značilnosti in lastnosti vodonosnika ter s tveganji, ki izhajajo iz obremenitev okolja in starih bremen. Zato je nujna določitev ciljev in robnih pogojev. V kombinaciji z oblikovanjem specifičnih ciljev lahko tak način upravljanja pripelje do doseganja dolgoročnih razvojnih ciljev. Podobni pristopi so običajni v gospodarstvu. Izkušnje kažejo, da so takšni pristopi lahko izvedljivi tudi v okviru upravljanja naravnih virov. Na sliki je prikazan shematski model funkcionalnega mestnega območja Ljubljana – Ig, za katerega pripravljamo načrt upravljanja z onesnaženji podzemne vode v okviru projekta AMIIGA (Interreg CE). Pri tem si pomagamo z bogatimi izkušnjami mest Stuttgart, Milano in drugih. Več o projektu na www.interreg-central.eu/amiiga.
Zapisal: Joerg Prestor
Geološki zavod Slovenije
www.geo-zs.si
