Ženske v podjetništvu
| Avtor: Prof. dr. Karin Širec, Ekonomsko-poslovna fakulteta UM |
Slovenija ima podjetniški potencial, a številne ženske ostajajo na stranskem tiru. Kljub visoki izobraženosti in inovativnosti podjetnice v Sloveniji še vedno naletijo na številne ovire – od omejenega dostopa do financiranja in do pomanjkanja vidnih vzornic. Njihove poslovne ambicije so pogosto zaznamovane z večjim strahom pred neuspehom in previdnejšim pristopom k rasti podjetja. Digitalizacija in nove oblike podpore odpirajo priložnosti, vendar bo za resnične spremembe potrebno več – od sistemskih ukrepov do spremembe družbenih norm. Kako lahko spodbudimo več žensk, da stopijo na podjetniško pot in enakopravno konkurirajo na trgu?
Podjetništvo žensk predstavlja enega ključnih stebrov inovacij, gospodarske rasti in zaposlovanja. Kljub temu številne raziskave kažejo, da se ženske na podjetniški poti srečujejo z več ovirami kot moški. V Sloveniji podjetniška aktivnost žensk ostaja pod evropskim povprečjem, kar kaže na sistemske izzive, ki otežujejo enakopravno vključevanje žensk v poslovni svet.
Podatki Globalnega podjetniškega monitorja (GEM) za leto 2023 razkrivajo, da je v Sloveniji v zgodnji podjetniški aktivnosti (TEA)[1] sodelovalo le 4,9 % odraslih žensk, medtem ko je bil delež moških skoraj dvakrat višji (9,0 %). Še večja razlika se pojavi pri lastnicah uveljavljenih podjetij, kjer je moških kar trikrat več kot žensk (12,8 % proti 4,5 %). Ta podatek kaže, da se ženske ne le redkeje odločajo za podjetništvo, temveč imajo tudi več težav pri dolgoročnem vzdrževanju in širitvi poslovanja.
Podjetništvo je ključni dejavnik razvoja gospodarstva, a se v Sloveniji še vedno dojema kot moška domena. Medtem ko številne države aktivno spodbujajo enakopravno vključevanje žensk v podjetništvo, pri nas razlike med spoloma ostajajo precejšnje. Slovenija ima sicer izobraženo in talentirano žensko delovno silo, a številne podjetniške priložnosti ostajajo neizkoriščene zaradi strukturnih ovir in družbenih pričakovanj.
Družbene norme in podjetništvo žensk
Podjetništvo še vedno ni univerzalno prepoznano kot obetavna karierna izbira, zlasti ne med ženskami. V Sloveniji le 55,8 % prebivalcev meni, da je podjetništvo dobra karierna izbira, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša okoli 60 %. Družbena pričakovanja pogosto določajo, da se od žensk pričakuje večja usklajenost med družinskimi in poklicnimi obveznostmi, kar lahko vpliva na podjetniške ambicije.
Hkrati je vidnost žensk v poslovnem svetu nizka. Mediji redko promovirajo uspešne podjetnice, kar pomeni, da mlade ženske težje najdejo vzornice, ki bi jih navdihnile za podjetniško pot. Pomanjkanje zgledov pomeni, da podjetništvo ostaja domena moških, medtem ko se ženske pogosteje odločajo za bolj predvidljive karierne poti. V državah, kjer je vidnost podjetnic višja, se tudi delež žensk v podjetništvu povečuje.
Kaj ženske odvrača od podjetništva?
Podjetnice se v Sloveniji srečujejo s številnimi sistemskimi izzivi, ki vplivajo na njihovo odločitev za vstop v podjetništvo. Ena največjih ovir je dostop do financiranja. Podjetnice imajo manj možnosti za pridobitev investicij ali posojil kot podjetniki. Banke in investitorji pogosteje vlagajo v moške ustanovitelje, kar pomeni, da podjetnice težje pridobijo začetni kapital ali sredstva za širitev poslovanja.
Poleg finančnih izzivov se podjetnice srečujejo tudi s pomanjkanjem mentorstva in poslovnih mrež. Uspešne poslovne povezave so ključne za rast podjetja, a raziskave kažejo, da imajo ženske manj možnosti za vstop v vplivne poslovne kroge. Moški se pogosto lažje povežejo s poslovnimi partnerji in investitorji, medtem ko so ženske pogosteje izključene iz neformalnih poslovnih mrež.
Strah pred neuspehom je še ena pomembna ovira. Raziskava GEM kaže, da le 52,3 % žensk v Sloveniji meni, da imajo ustrezne podjetniške veščine, medtem ko ta delež pri moških znaša 72,7 %. Prav tako je pri ženskah strah pred neuspehom večji za skoraj 10 odstotnih točk, kar dodatno zavira njihovo pripravljenost za prevzem tveganja in odpiranje novih podjetij.
Podjetniški razkorak med spoloma: kje so največje razlike?
Čeprav podjetniška aktivnost žensk zaostaja za moško, razlike med panogami kažejo zanimive trende. Ženske v Sloveniji so bolj zastopane v storitvenih dejavnostih, še posebej v državnih in socialnih storitvah, kjer jih je trikrat več kot moških (32,4 % proti 10 %). V trgovini na debelo in drobno so deleži skoraj izenačeni, kar kaže, da so ženske v določenih segmentih podjetništva že močno prisotne, medtem ko moški prevladujejo v tehnoloških panogah in kapitalsko intenzivnih industrijah.
Podjetnice v Sloveniji se pogosteje odločajo za samozaposlitev – kar 60 % jih nima zaposlenih, kar je bistveno več kot pri moških in nad povprečjem GEM držav (36,3 %). Pri podjetjih s 6–19 zaposlenimi pa ženske predstavljajo le 5 %, moški pa 19,4 %. To kaže, da podjetnice redkeje širijo podjetja in zaposlujejo večje ekipe. Podjetnice imajo tudi nižje ambicije glede rasti – le 3,6 % jih načrtuje več kot 20 novih zaposlitev, medtem ko ta delež pri moških znaša 11,8 %. Po drugi strani pa ženske v Sloveniji izstopajo po inovativnosti: 40,5 % podjetnic ocenjuje svoje izdelke ali storitve kot inovativne v primerjavi s 23 % moških. Podjetnice so manj prisotne na mednarodnih trgih, nasprotno pa prevladujejo na lokalnih trgih (21,1 % proti 6,8 % moških), kar kaže na bolj previden in stabilen pristop k poslovanju. Ti podatki jasno kažejo, da podjetnice delujejo predvsem v sektorjih z nižjimi vstopnimi ovirami, manj tvegajo in se osredotočajo na stabilne poslovne modele.
Digitalizacija kot priložnost za podjetnice
Ena največjih priložnosti za podjetnice je digitalizacija. Spletno poslovanje, digitalni marketing in e-trgovina omogočajo večjo fleksibilnost in nižje začetne stroške za podjetja. Med pandemijo COVID-19 se je pokazalo, da so podjetnice bolj pripravljene prilagajati svoje poslovne modele digitalnim rešitvam – 16,2 % podjetnic je uvedlo digitalna orodja v svoje poslovanje, v primerjavi s 7,5 % moških podjetnikov. Podobno je 29,7 % žensk poročalo o izboljšanju poslovanja zaradi digitalnih rešitev, kar je bistveno več kot pri moških (17,9 %).
Podatki kažejo, da podjetnice v Sloveniji digitalizacijo prepoznavajo kot ključno orodje za rast in prilagodljivost. Manj pogosto kot moški menijo, da digitalna orodja sploh niso potrebna za poslovanje – tako meni le 21,6 % podjetnic, v primerjavi s 26,9 % moških podjetnikov. Kljub temu pa podjetnice v manjši meri kot moški načrtujejo nadaljnje uvajanje digitalnih orodij (40,5 % proti 50 %), medtem ko so na ravni evropskih držav GEM ti deleži skoraj enaki.
Digitalizacija omogoča ženskam dostop do globalnih trgov, večjo vidnost in učinkovitejše poslovne modele. Kljub temu raziskave kažejo, da podjetnice v Sloveniji potrebujejo več podpore pri razvoju digitalnih veščin, saj manj pogosto uporabljajo napredne digitalne tehnologije, kot so avtomatizacija, umetna inteligenca in analitika velikih podatkov.
Kako spodbuditi več podjetnic?
Da bi zmanjšali razlike med spoloma in spodbudili več žensk k podjetništvu, so potrebni ciljni ukrepi. Ključne rešitve vključujejo izboljšan dostop do financiranja s posebnimi skladi za podjetnice, boljše mentorsko okolje, spodbude za digitalizacijo ter večjo promocijo ženskih podjetniških zgodb. Spremembe v družinskih politikah, kot so bolj fleksibilne oblike dela in večja dostopnost otroškega varstva, bi prav tako lahko igrale pomembno vlogo pri spodbujanju podjetništva med ženskami.
Podjetništvo žensk v Sloveniji ima velik neizkoriščen potencial, ki bi ga lahko z ustreznimi sistemskimi spremembami bolje izkoristili. Boljše financiranje, večja vključenost žensk v inovativne panoge in sprememba družbenih norm so ključni koraki, ki bi lahko Slovenijo postavili ob bok najuspešnejšim evropskim državam. Pravična in vključujoča podjetniška kultura ni le vprašanje enakosti, temveč tudi vprašanje gospodarske rasti in družbenega napredka.
Nosilec raziskave in avtorji
Nosilec raziskave GEM za Slovenijo je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, raziskovalni tim pa sestavljajo prof. dr. Karin Širec (vodja), prof. dr. Polona Tominc, prof. dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Barbara Bradač Hojnik, mag. Matej Rus, doc. dr. Ivona Huđek in zasl. prof. dr. Miroslav Rebernik.
[1] TEA (Total Early-stage Entrepreneurial Activity) označuje delež odraslih (18–64 let), ki so v zadnjih treh letih ustanovili podjetje ali aktivno sodelujejo pri vodenju novega podjetja. Ta kazalnik meri zgodnjo podjetniško aktivnost in vključuje tako začetnike kot tiste, ki so v fazi vzpostavljanja poslovanja.
