Zeleno omrežje Slovenije
| Avtorja: RRA LUR in JZ KPLB |
Trajnostna bioenergija, v kontekstu evropskega zelena prehoda, vse bolj stopa v ospredje kot ena osrednjih rešitev za razogljičenje energetskih sistemov, še posebej na območjih bogatimi z gozdnimi in kmetijskimi viri. Projekt DIVERSE – Integracija ohranjanja biodiverzitete znotraj proizvodnje bioenergije za nizkoogljično energijo v alpski regiji (Interreg Območje Alp 2021-2027), se osredotoča na integracijo proizvodnje bioenergije z ohranjanjem biotske raznovrstnosti v občutljivem alpskem prostoru.
V okviru projekta je bila izvedena PESTLE analiza, ki je zajela šest ključnih dimenzij vpliva na razvoj bioenergije: politično (P), ekonomsko (E), socialno (S), tehnološko (T), pravno (L) in okoljsko (E). Analiza je temeljila na reprezentativnem vzorcu 264 vnaprej opredeljenih deležnikov iz različnih tematsko relevantnih sektorjev in civilne družbe.
Analiza je bila izvedena v sedmih regijah alpskega prostora: v Sloveniji, na Bavarskem (Nemčija), Štajerski (Avstrija), Auvergne-Rhône-Alpes (Francija), Lombardiji, Piemontu in Benečiji (Italija). V vsaki regiji je bil oblikovan t. i. fokusni laboratorij (ang. Focus lab) – medsektorski posvetovalni prostor.
Politična in institucionalna usklajenost
Slovenija je z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom do leta 2030 in Energetsko strategijo do leta 2050 prepoznala bioenergijo kot strateški vir. A izvedena PESTLE analiza in ocene kažejo na nizko operativno podporo, šibko vertikalno usklajenost in težaven prenos nacionalnih ciljev v regijsko prakso. Povprečna ocena skladnosti regijskih politik z bioenergetskimi cilji (2.37) je nižja kot v avstrijski Štajerski regiji (3.63) ali francoski regiji Auvergne-Rhône-Alpes (3.30), kjer je lokalna participacija močnejša.
Ekonomska struktura in dostop do financiranja
Čeprav ima Slovenija razpoložljive vire, se sooča z razdrobljeno agrarno strukturo, nizko integracijo in omejenim dostopom do investicij. Povprečna ocena dostopa do financiranja (2.37) je nižja od povprečja vseh regij (2.74). Regiji kot sta Lombardija in Bavarska izkazujeta višjo stopnjo povezovanja industrije, raziskav in lokalnih proizvajalcev, kar omogoča razvoj produktov osnovanih na biološki osnovi.
Vključevanje deležnikov
Slovenija zaostaja tudi pri vključevanju lokalnih skupnosti. Fokusni laboratorij ugotavlja nizko stopnjo sprejemanja projektov, pomanjkanje informacij in šibko participacijo prebivalstva. V nasprotju z Avstrijo in Francijo, ocene kažejo, da v Sloveniji še ni razvit model lokalnih energetskih skupnosti.
Tehnološka pripravljenost
Zaznana tehnološka pripravljenost v Sloveniji je nizka. Povprečna ocena dostopnosti infrastrukture (2.24) je občutno nižja od povprečja drugih regij (2.85). Ključne ovire vključujejo logistične težave, pomanjkanje opreme in dolgotrajne postopke umeščanja v prostor. Bavarska (Nemčija) in Štajerska (Avstrija), ocenjeno bolj uspešno, integrirata tehnološke inovacije in podpirata razvoj z javnimi sredstvi.
Pravni okvir in okoljska tveganja
Slovenija se pri razvoju bioenergije sooča z velikimi okoljskimi in pravnimi izzivi. Povprečna ocena skrbi za okolje (3.27) kaže visoko stopnjo previdnosti, predvsem zaradi občutljivih naravnih območij. Prav tako je zaznana najvišja raven pravnih in birokratskih ovir (4.32), kar presega povprečno oceno iz ostalih regij vprašanih držav.
Priložnosti za strateški preboj
Analiza v okviru projekta DIVERSE jasno kaže, da Slovenija kljub bogatim naravnim virom zaostaja pri razvoju trajnostne bioenergije zaradi pomanjkanja usklajenih politik, institucionalne podpore in tehnološke pripravljenosti. Brez jasnega regulativnega okvira, vključevanja skupnosti ter strateškega povezovanja akterjev bo ostal obstoječi potencial neizkoriščen.
