Koščki sestavljanke ESG, ki (še) ne dajo smiselne slike
Kaj bomo naredili z ESG-jem kot konceptom, ki je v določeni meri v poslovni javnosti »nadomestil« širši koncept trajnostnega razvoja? Zlasti po zaslugi finančnega sektorja. Bodo kazalniki, kot jih trenutno zajemajo evropski standardi poročanja o trajnostnosti, zdržali pritiske realnosti gospodarstva? Če so največji subjekti pokali po šivih vzdržljivosti in iskanja smisla večmesečnega prizadevanja priprave in revizijskega pregleda prvega poročila o trajnostnosti, kaj bo v prihodnje? Seveda, ne bo več prvič, kar naj bi bilo lažje. Veliko smo se vsi naučili, kar nam bo koristilo v prihodnje. A hkrati bodo v veljavo stopile podatkovne točke, med drugim finančni kazalniki ESG, ki so jih družbe najpogosteje v prvem letu izpustile.
Vsi vemo, da premikov ni, če se zanje ne potrudimo. Vemo tudi, da je vsak začetek po svoje težak in da določene investicije dajejo dolgoročne rezultate. A je potrebno ločiti med smiselnimi napori, ki imajo dejanske učinke, čeprav dolgoročne, in napori »iz strahu« pred revizorji, ki ne prinašajo realnih rezultatov.
Prav žalostno je videti, saj v trajnostnosti delam več kot 20 let, kako srčni strokovnjaki po podjetjih, ki v trajnostnost iskreno verjamejo, izgubljajo realni zagon. »Ukvarjamo se s papirji, namesto da bi izvajali projekte, ki prinašajo koristne spremembe,« pogosto slišim.
Seveda, Omnibus naj bi prinesel olajšave pri poročanju. Ni pa jasno, kako se bo zložila »velika slika« in kje v njej bodo mala in srednje velika podjetja. V Sloveniji ta podjetja predstavljajo večino. In kje bo v celotni sliki finančni sektor?
Banke in druge finančne institucije ostajajo zavezane dodatnim obveznostim, ki izhajajo iz finančne zakonodaje, regulatornih smernic in nadzorniških pričakovanj. Standardi, ki jih morajo banke na tem področju izpolnjevati, se namreč ne znižujejo, temveč postopno zvišujejo. Kot razkrivajo sogovorniki v reviji, bodo morale banke in druge finančne institucije od svojih komitentov pridobivati vse več podatkov, povezanih z vidiki ESG. Izpostavljajo tudi, da kljub povečanemu obsegu podatkovnih baz, narašča polje zelenega zavajanja.
Smo za trajnostnost, seveda! A za tako, ki ima rezultate v realnem življenju. V obdobju, ko se na ravni EU išče novo ravnovesje, je pomembno, da vsi vidimo celotno sliko. Sicer bomo še naprej živeli in delali v paralelnih svetovih. In marsikje opravljali Sizifovo delo.
