Regenerativno gospodarstvo presega trajnostni razvoj, saj si prizadeva za aktivno obnovo ekosistemov. Raziskava, izvedena v okviru projekta CROSS-REIS, je pokazala, da v Ljubljani kljub obsežnim zelenim površinam nekatera gosto poseljena območja znotraj mestnega toplotnega otoka nimajo ustreznega (300 m) dostopa do javnih zelenih površin. S prostorskimi analizami smo identificirali funkcionalno razvrednotena območja, ki bi jih lahko preuredili v zelene površine za omilitev učinkov toplotnega otoka. Ugotovitve kažejo, da bi strateška umestitev manjših parkov s kombinacijo zelenih površin z vodnimi elementi (modro-zelena infrastruktura) znatno prispevala k zmanjšanju vročinskih obremenitev in večji odpornosti mest na podnebne spremembe. Za prihodnost je ključno oblikovanje smernic za regenerativno prostorsko načrtovanje, ki bodo omogočile učinkovitejše vključevanje naravnih rešitev v urbani prostor. S premišljenim načrtovanjem večfunkcionalne modro-zelene infrastrukture lahko ne le povečamo odpornost urbanih območij in izboljšamo kakovost bivanja, temveč tudi okrepimo biotsko pestrost v mestih.
UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
www.fgg.uni-lj.si
