Konferenca
| Avtor: Jošt Žagar |
Lesna panoga se nahaja pred številnimi izzivi in ob izidu priročnika Poslovni izzivi lesnopredelovalne industrije do leta 2030 smo v okviru Akademije Zelena Slovenija pripravili spletno konferenco, kjer so svoja mnenja, poglede in rešitve predstavili predstavniki gospodarstva in raziskovalci. Strokovni priročnik je izdala Fit media v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Javno agencijo SPIRIT Slovenija, podjetji, strokovnimi in izobraževalnimi inštitucijami. V programu spletne konference, na kateri je sodelovalo 178 udeleženk in udeležencev, od tega 120 dijakov srednjih lesarskih šol, so sodelovali: Darko Sajko, Direktorat za lesarstvo, Denis Stepančič, Podgorje d.o.o., dr. Jože Kropivšek, Biotehniška fakulteta UL, Igor Leban, CPI, Martin Hladnik, iQwood d.o.o., dr. Jordan Berginc, Fakulteta za dizajn UL, Jernej Hočevar, Studio Tria, dr. Urška Blumauer, ZAG Slovenije in dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE.
Glavni urednik Zelene Slovenije in prokurist Fit medie Jože Volfand je v svojem nagovoru predstavil pomen in namen priročnika Poslovni izzivi lesnopredelovalne industrije do leta 2030. Spomnil je na besede direktorja M Sore dr. Aleša Ugovška, ki meni, da morajo v lesarstvu najprej začeti delati pri sebi, v nadaljevanju pa izpostavil, da panoga, caplja na mestu, z nekaterimi izjemami. Med slednje se po kazalcih poslovne uspešnosti uvrščata na primer družbi M Sora ali Lumar. »Slovenska lesna industrija potrebuje izdelke z višjo dodano vrednostjo, močan razvoj, inovativnost in razumevanje tistega, kar potrebuje potrošnik,« je Volfand v nadaljevanju navedel nekatere izmed Ugovškovih misli. So pa, kot je izpostavil urednik priročnika, slabše tudi tržne razmere in ekonomski pogoji, v katerih deluje slovenska lesna panoga, dodaten izziv pa predstavlja zeleni prehod.
Uredniški odbor se je pri sestavi priročnika odločil za pet tematskih poglavij, ki so: domače in tuje dobre prakse, nova kultura podjetja in novi poslovni modeli, internacionalizacija in razvoj blagovnih znamk, razvoj kadrov in izobraževanje ter krožno gospodarstvo, razogljičenje in trajnostno poročanje. Priročnik pa ni le kritična refleksija o dogajanju v panogi, temveč tudi predlog ukrepov, sporočil, misli ter pobud za spremembe lesno predelovalne industrije.
MGTŠ podpira panogo z razpisi in promocijo
Darko Sajko, generalni direktor Direktorata za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je izpostavil nekatere izmed ukrepov, namenjenih lesnopredelovalni panogi. Izrazil je pričakovanje, da bo že v prvi polovici letošnjega leta zaživel razpis iz nove finančne perspektive za razvoj krožnega gospodarstva v lesarskih podjetjih. Poudarek bo na naložbah in razvoju novih produktov: »Gre za napovedan razpis, ki vključuje kombinacijo povratnih in nepovratnih sredstev, žal pa se je dinamika priprave nekoliko zamaknila zaradi vzpostavitve sistema finančnih instrumentov v Sloveniji.« Še en razpis, ki je prav tako vezan na evropska sredstva, bo namenjen uvajanju novih poslovnih procesov, ki bodo temeljili na krožnem gospodarstvu in digitalizaciji, začetek pa se pričakuje v začetku novega leta. Prek Slovenskega podjetniškega sklada pa bodo nadaljevali tudi z razpisi, namenjenimi mikro podjetjem.
Sajko je še opozoril na izvajanje projekta, ki vključuje showroom slovenskega interjerja, s čimer bodo na enem mestu predstavljene prednosti slovenske lesno pohištvene industrije. Prek razvojnega sklada financirajo tudi demonstracijske lesene objekte, izvajajo pa tudi ostale promocijske aktivnosti, med drugim medijsko kampanjo z namenom ozaveščanja javnosti o pozitivnih učinkih rabe lesa. »Verjamem, da bo tudi priročnik z razjasnitvijo nekaterih vsebin olajšal pripravo projektov,« je sklenil Sajko.
Nizka dodana vrednost slovenske pohištvene industrije
Direktor družbe Podgorje Denis Stepančič je v svoji predstavitvi prikazal, kako lahko podjetje s celovito prenovo poslovanja zviša dodano vrednost. K temu lahko pripomore uporaba tehnoloških dosežkov, po drugi strani pa negotovost prinašajo energetska kriza, politična nestabilnost in aktualne geopolitične razmere. Dodana vrednost slovenske pohištvene industrije je trenutno 30 odstotkov pod državnim povprečjem, prav tako pa precej zastaja na primer za dodano vrednostjo nemške pohištvene industrije. Za povečanje dodane vrednosti lahko največ storijo podjetja sama, in sicer z razvojem, inovacijami, tehnologijo in dvigom produktivnosti.
»Pri temeljiti prenovi moramo prenoviti vse ključne elemente poslovanja,« je poudaril Stepančič in predstavil razširjen model Leavittovega diamanta, ki vključuje procese, tehnologijo, strukturo, ljudi in organizacijsko kulturo. Pri tem so vsi od navedenih elementov medsebojno povezani. »Pri vsaki prenovi pride do nelagodja pri ljudeh,« je dodal Stepančič, zato je pomembno zaposlene vključevati in z njimi učinkovito komunicirati. Glavno vlogo pri tem ima vodja s svojo vizijo. Pri Podgorju so načrt prenove pripravili že leta 2019, prenova tehnologije pa je vključevala tudi prenovo preostalih elementov. Danes v podjetju glede na panogo beležijo nadpovprečne rezultate, s spremembami nadaljujejo.
Pomembne so digitalne in trajnostne kompetence
K višji dodani vrednosti in uspešnemu digitalnemu ter trajnostnemu prehodu pa lahko v veliki meri pripomore prav izobraževanje, je menil dr. Jože Kropivšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. S ciljem predstaviti izhodišča za prenovo izobraževanja v lesarstvu z namenom priprave panoge na prehod v digitalno družbo znanja in soočanje z okoljskimi izzivi so raziskali, katere kompetence so pomembne za digitalni in trajnostni razvoj lesne panoge. Nato so oblikovali smernice za posodobitev izobraževanja, da bo aktualno, usmerjeno v prihodnost in privlačno za mlade, seveda z upoštevanjem potreb industrije.
»Kratkoročno je potrebno v kurikule na vseh stopnjah izobraževanja uvajati predvsem vsebine s področja generičnih digitalnih in trajnostnih kompetenc, dolgoročno pa nekatere strokovne in naprednejše digitalne in trajnostne kompetence,« je v okviru nabora predlogov navedel Kropivšek, pomen kompetenc pa se po njegovih besedah povečuje tudi z višanjem stopnje izobrazbe. Za posodobitev izobraževanja v lesarstvu je potrebno uvesti vsebinske spremembe, oblikovati center odličnosti za neformalno izobraževanje in mikrodokazila, večina od teh ukrepov pa je že v fazi implementacije. Več dela z lesom bi bilo potrebno spodbuditi že v vrtcu in osnovni šoli ter v javnosti okrepiti zavest, da je les okolju prijazen in obnovljiv material. Trenutno je med številom prostih delovnih mest in rastjo zaposlovanja velika razlika od števila izobraženih s področja lesarstva: »To pomeni, da je zaposlitveni potencial v lesarstvu za kadre z lesarsko izobrazbo zelo velik.«
V pripravi posodobitev izobraževalnih programov
Igor Leban iz Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje je predstavil priložnosti, ki jih prinaša prenova programov na področju lesarstva. »Izobraževanje kadrov s področja lesarstva ima v Sloveniji že zelo dolgo tradicijo in vedno se je prilagajalo tako sistemskim zahtevam kot zahtevam gospodarstva in obrti,« je povedal uvodoma in poudaril, da smo trenutno v obdobju družbenih sprememb in hitrega razvoja tehnologij. Zato so se odločili za prenovo programov na področju lesarstva, kot so obdelovalec lesa, mizar in lesarski tehnik in tudi visokošolski študij lesarstva. Prek poklicnih standardov imajo možnost vpliva na vsebino programov tudi delodajalci.
Kot ključne kompetence pri prenovi je navedel digitalne kompetence, trajnostne kompetence, finančno pismenost in podjetništvo, nekatere pa so v programe vključene že sedaj. Veliko vlogo pri tem bodo imele tudi šole, ki izvajajo programe, saj bodo morale pripraviti izvedbene načrte, s sodobnimi znanji pa bo potrebno usposobiti učitelje in mentorje.
Izziv je povezati slovensko lesno-predelovalno verigo
V predstavitvi z naslovom Od hloda do hiše v Sloveniji je Martin Hladnik iz podjetja iQwood predstavil prednosti lesa kot materiala z negativnim ogljičnim odtisom. Kritičen je bil do izvoza hlodovine iz Slovenije, zato si pri podjetju kot cilj zastavljajo povezati slovensko lesnopredelovalno verigo »od hloda do hiše.«
Pri tem so v mrežo povezali lastnike, kupce, razvojne ustanove in dobavitelje. Kot glavni adut izpostavlja najtanjšo mozničeno masivno nosilno leseno steno na svetu, ki je izvedena iz slovenskega lesa, brez lepil in kemikalij ter v okviru energijsko nepotratnega postopka izdelave. V podjetju so ob prihranku materiala izboljšali nosilne lastnosti izdelka, prizadevajo pa si tudi za nadaljnje inovacije.
Zagonska podjetja so vir številnih inovacij
Dr. Jordan Berginc s Fakultete za dizajn je na podlagi slovenskih in evropskih praks predstavil podporno okolje in inovativna zagonska oz. startup dizajnerska podjetja v lesni dejavnosti. Kot glavne prednosti zagonskih podjetij navaja visoko stopnjo inovativnost izdelkov, agilnost na trgu, osredotočenost na uporabniško izkušnjo, strast do produkta in dostop do globalnih trgov. Ključni trendi vključujejo pametne in prebojne inovacije, visoke tehnologije s poudarkom na trajnosti.
Države EU po Berginčevih besedah zagonskim podjetjem nudijo močno podporno okolje, ki vključuje različne storitve, infrastrukturo in finančne spodbude. Kot dober primer iz prakse je navedel lesne grozde na Finskem, Švedskem, Nizozemski, Estoniji in Nemčiji, Avstriji. Kot prebojne inovacije s področja lesarstva v Evropi je naštel 3D tiskanje lesenih materialov, pametne lesene gradbene materiale, bio kompozite iz lesenih vlaken, leseno baterijo na osnovi lignina in modularne lesene hiše z optimizacijo na podlagi umetne inteligence. Precej dobrih primerov uspešnih zagonskih podjetij, kot je na primer iQwood, imamo tudi v Sloveniji, viri inovativnosti pa so različni. Ti vključujejo tradicijo družinske obrti, spremljanje trendov mentoriranje in izobraževanje ter dogodke. Kot izziv vidi razvoj in zagon lesnih platform, podjetniškega inkubatorja za lesna zagonska podjetja, pa tudi več ozaveščanja mladih glede lesne dejavnosti.
Les omogoča izgradnjo objektov z več etažami
Jernej Hočevar iz Studia Tria je predstavil trajnostno gradnjo od arhitekturne ideje do izvedbe. Temelj trajnostne gradnje predstavlja že urbanistično arhitekturna zasnova, sledi pa izbor materialov, pri čemer križno lepljen les omogoča tudi več etažne objekte: »Masivne križno-lepljene plošče v leseni gradnji v veliko primerih predstavljajo optimalno rešitev, saj jih lahko hkrati uporabimo kot konstrukcijske in tudi arhitekturne elemente.« Izziv predstavlja požarna varnost tudi zaradi percepcije javnosti: »Za mnoge je presenetljiv podatek, da imajo lesene križno-lepljene plošče v številnih primerih neprimerljivo boljše požarne lastnosti od jeklenih ter armirano-betonskih konstrukcijskih sklopov.« Tem dejstvom sicer pri nas ne sledijo predpisi, ki so za razliko od nekaterih sosednjih držav precej konservativni.
Ko govorimo o trajnostni gradnji, je potrebno v obzir vzeti tudi manipulativni proces vgrajenih materialov: »V prizadevanju k zmanjšanju ogljičnega odtisa gradnje si prizadevamo za uporabo materialov, ki so proizvedeni čim bližje mestu vgradnje.« Hočevar je predstavitev sklenil s primeri uspešno izvedenih projektov, kot so stanovanjski blok v Vevčah, športna dvorana v Trzinu, v fazi idejne zasnove pa je osnovna šola na Bledu.
Projekt MEZeroE spodbuja razvoj inovativnih proizvodov ovoja stavb
Priložnosti razvoja inovativnih proizvodov ovoja stavb je predstavila dr. Urška Blumauer z Zavoda za gradbeništvo. Projekt MEZeroE z razvojem v smeri ogljične nevtralnosti in zdravega notranjega okolja združuje infrastrukturne zmogljivosti ter strokovno znanje akademskih in raziskovalnih središč z inovativnimi rešitvami, ki jih predlaga industrija. Cilj projekta je omogočiti produktom preboj na trg, in sicer s preskušanjem produktov ovoja skoraj nič-energijskih stavb, s podporo pri razvoju in certificiranju produktov, spremljanjem obnašanja produkta v živem laboratoriju, prenosi znanj in s spletno platfomo kot povezavo med industrijo in preskuševalnimi laboratoriji.
Pri preskušanju lesenih montažnih fasadnih sistemov ugotavljajo na primer požarno varnost, higieno, zdravje in okolje, varnost in dostopnost pri uporabi, trajnostno rabo naravnih virov pa preverjajo z LCA analizo. Projekt je k sodelovanju pritegnil partnerje iz vse Evrope.
Zavedanje potrošnikov o leseni gradnji je dokaj dobro
V sklepni predstavitvi je dr. Ana Slavec iz InnoRenew CoE predstavila okoljsko ozaveščenost in vedenje slovenskih potrošnikov pri uporabi lesa v gradnji ter opremljanju in prenavljanju stanovanj. Anketa o obnavljanju in opremljanju stanovanj ter odnosu do podnebnih sprememb je bila izvedena v letu 2023 prek spletnih platform EnKlikAnketa in JazVem. Raziskovalci so med drugim ugotovili, da se ima večina potrošnikov za okolju prijazne. Prijaznost do okolja je večini vsaj srednje pomembna pri odločanju za prenovo stanovanja, pri kupovanju pohištva in pri izbiri bivališča.
Raziskovali so tudi prisotnost lesa v stanovanjskih objektih. Po podatkih registra nepremičnin ima 16 odstotkov vseh stavb nosilno konstrukcijo iz lesa, vendar je ta delež pri stanovanjski gradnji le okrog 2,3 odstotka. Izmed vprašanih v anketi v lesenih stavbah živi 2,6 odstotka, 23 odstotkov vprašanih ima okna izdelana iz lesa ali lesenih kompozitov, 39 odstotkov ima takšna vhodna vrata, 41 odstotkov ima lesena tla v dnevni sobi in 44 odstotkov ima lesena tla v spalnici. Ugotovili so še, da je zavedanje prednosti in slabosti lesene gradnje dokaj dobro. Slavčeva je med dejstvi, ki se jih potrošniki ne zavedajo, izpostavila, da je požar v leseni stavbi manj nevaren, da je obnova po poplavi enostavnejša, da je lesena gradnja lahko ugodnejša in da je les dovolj močan tudi za večje konstrukcije.
