Konoplja kot gradbeni material
| Avtor: Primož Zorec |
V podjetju Cogreen d.o.o. je vzklila ideja o tem, kako konopljo in s tem tudi druge naravne materiale postaviti na drug nivo v gradbeništvu, narediti preskok ter spodbuditi inovacije in medsektorsko razumevanje naravnih materialov v BIO krožnem gradbeništvu. Z razvojnim inženirjem dr. Shiva Kumarjem sva tako oblikovala vizijo povezovanja znanosti, izobraževalnih inštitucij in gospodarstva za razvoj novosti tudi na področju inovacij v gradbeništvu. Multiplikativni učinek se kaže v odnosu do okolja ter bolj zdravih pogojev bivanja in dela v stavbah.
Partnerji podjetja Cogreen d.o.o. so skupaj z Zavodom za gradbeništvo Republike Slovenije in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani organizirali dogodek z naslovom »Prva mednarodna konferenca o inovativni uporabi konoplje v gradbeništvu ter novosti na področju okolju prijaznih materialov za gradnjo«.
Konferenca je želela predstaviti odličnost konoplje kot gradbenega materiala ter potenciale, ki jih ima za bolj trajnosten razvoj z nižjim ogljičnim odtisom. Hkrati je del prehoda na BIO krožno gospodarstvo oz. gradbeništvo.
Vsebina konference je odprla poglobljeno razpravo med raziskovalci, študenti in gospodarstvom glede razumevanja procesa krožnosti »Od zibelke do vrat«.
Ključno izhodišče, ki je bilo skupno vsem predstavnikom iz različnih držav EU in Indije, je nujno potrebna sprememba zakonodaje za potrebe implementacije inovacij. Kot prvi korak se je pokazala potreba po prenovi tehničnih standardov, ki bodo omogočili pravilen in hitrejši prenos inovacij v realni sektor. Nujno pa je medsektorsko sodelovanje.
Konoplja je rastlina z zelo dolgo zgodovino in največ možnosti uporabe na različni področjih. Možnost uporabe celotne rastline ter potencial lokalizacije vira zmanjšuje negativne vplive na okolje že v samem začetku. Kar zadeva tehničnih lastnosti v gradbene namene, ima konoplja potenciale uporabe tako kot toplotno ali zvočno izolacijski element (npr. konopljin beton ali konopljina mehka izolacija), kot dodatna armatura v armirano betonskih elementih, kot polimerizacija vlaken za razvoj BIO plastike ali kot zaključne obloge iz »konopljinega lesa«. Konoplja ima tako precej nizek ogljični odtis, a je določanje le tega precej široko področje obravnave. Seveda je pomemben tudi holistični aspekt uporabe konoplje kot materiala v gradnji. Pozitivni vplivi na zdravje pri bivanju v takšnem objektu niso zanemarljivi. Konferenca se je osredotočala predvsem na uporabo stebla, torej konopljin drobir in konopljina vlakna.
V gradbeni stroki je trenutno v teku precej raziskav, kjer bi se lahko uporabljala konoplja. V uporabi je BIO kompozit konopljin beton, ki se aplicira kot vgradnja na mestu z mešalnikom skozi brizganje. V prihodnje bodo prisotni v veliki meri prefabricirani izdelki, kot so konopljini zidaki in modularna-montažna gradnja. Iz enakega BIO kompozita so prav tako v razvoju proizvodi za zvočno izolacijo v prostorih. V uporabi je že konopljina izolacija s podobnimi lastnostmi, kot so ostale mehke izolacije na tržišču (lesno vlaknena plošča, steklena volna …). Pričakuje se razvoj fasadnih panelnih sistemov, vključno s konopljino izolacijo. Podjetja, tudi v Sloveniji, že razvijajo konopljine kompozite s kokosovimi, jutinimi vlakni, micelijem ipd. Industrija plastike prav tako išče možnosti za razvoj BIO polimerov na osnovi konoplje, ki imajo veliko možnosti uporabe. Raziskave, kjer konopljina vlakna kažejo prav tako dobre lastnosti, so pomešana v AB konstrukcije, kjer pripomorejo k trdnosti in zmanjšanju razpok. Vlakna v »karbonizirani obliki« pa se že uporabljajo za izdelovanje armaturnih mrež za estrihe. Razvoj bo v prihodnje zato vodil v armiranje konstrukcij s karbonskimi armaturami.
