Upravljanje oskrbovalne energije, časa in prostora
| Avtor: Jože Volfand |
Na vprašanje, kaj je najpomembnejše za upravljanje oskrbovalne verige, je dr. Marko Cedilnik, direktor logistike v Mercatorju, dejal, da je ključna visoka stopnja standardizacije. A je takoj dodal, da ne gre brez vrhunske in motivirane ekipe, poznavalcev in upravljavcev logističnih sistemov. Taka ekipa je motor oskrbovalnih sistemov. V celotni verigi je potrebno vzpostaviti dobro sodelovanje na osnovah, ki jih je vedno možno preverjati oziroma kontaktirati. A sogovornik še pravi, da ni vse v zamenjavi tehnologij, temveč da je potrebno veliko več storiti za učinkovito upravljanje časa in prostora. Ko gre za nove trende v Sloveniji zaostajamo oziroma zamujamo. Vendar napoveduje, da bo v naslednjih desetih letih zraslo veliko avtomatiziranih sistemov za logistično upravljanje z blagom. Lani je dr. Marko Cedilnik prejel nagrado za življenjsko delo na področju logistike.
Kaj pomeni za optimizacijo stroškov poslovanja in vašo večjo konkurenčnost centralizacija skladiščnih dejavnosti na Letališki cesti v Ljubljani in katere prednosti prinaša naložba v logistično distribucijski center?
Predvsem zmanjšanje števila logističnih aktivnosti in nalog. Prihranke pri času tako na strani dobaviteljev kot na strani mikro distribucije. Zmanjšano število operacij logično prinaša blagodejne ekonomske in okoljske prihranke. Centralno skladišče na dvomiljonskem trgu v geografski velikosti Slovenije v naši branži in ob določenem tržnem deležu predstavlja optimalno razmerje med porabljenim prostorom in časom za izvajanje specifične logistične dejavnosti. Centralno skladišče je pogoj, da bomo lahko optimirali dostave do naših prodajnih mest z vidika števila potrebnih frekvenc in optimalnih poti. Predvsem pa nam bo centralno skladišče, ki bo v veliki meri avtomatizirano, omogočalo pripravo blaga na podlagi lay-outa trgovine. Gre za tako imenovano sekvenčno pripravo blaga, ki ga opremimo z ustreznimi informacijami zato, da ga osebje v prodajalni brez nepotrebnega prelaganja in prevažanja najhitreje in najbolj optimalno prestavi v prodajni prostor oziroma na prodajne police
Ali boste ob tem uvajali še druge novosti?
V logistiki ni prostora za velika odkritja. Pomembno je, da izbereš pravo kombinacijo znanih metod in tehnik, ki v dani situaciji prinašajo največje učinke. Načrtujemo uvedbo avtomatizacije tam, kjer je trenutno smiselno in upravičeno. Seveda pa je celota notranjih in zunanjih logističnih procesov zasnovana tako, da se da na evolucijski način v delovanje sistema uvajati nove rešitve, ki zaradi vsesplošnega razvoja in napredka postajajo smiselne. Mislim zlasti na področjih razvoja tehnologije, razvoja trga delovne sile, razvoja IT tehnologije in podobno.
Kaj pa novosti?
Med novostmi moramo računati na e-trgovino. Prinaša drugačen pretok informacij zlasti na strani povpraševanja, a tudi drugačna pričakovanja, povezana s časovno izpolnitvijo naročil. Na tem področju nas vse skupaj čaka kar nekaj treznjenja glede pričakovanj o izpolnitvi v časovnih okvirih, ki niso smiselni in potrebni – ker ne gre za nobeno nujnost. Izpolnitev naročila in dostava blaga na dom oziroma željeno dostavno mesto je nekaj, kar je normalno že od takrat, ko se je trgovina začela razvijati. Seveda pa je pošiljanje blaga naročniku danes mnogo lažje predvsem zaradi dostopnosti informacij skozi omrežja in tudi zaradi boljše razvitosti izpolnitvenih logističnih sistemov.
Komur je trgovska dejavnost glavni posel, danes ne more brez spremljanja in razvoja t.i. e-trgovinskega oskrbnega kanala. Tako tudi mi v našem podjetju sledimo in razvijamo koncepte dostave blaga na željeno mesto ob dogovorjenem času.
Digitalna transformacija v logistiki pa je nujna, kaj je ključ za učinkovito digitalno strategijo?
Osnova za vsakršno optimizacijo ali transformacije logistike, če se spremembam na bolje tako reče, je vrhunsko poznavanje zakonitosti procesov področja logistike same in z njo neposredno ali posredno povezanih področij. V primeru logistike je to vsekakor dobro razumevanje in poznavanje informacijskih sistemov in informacijske tehnologije. Z integracijo in uravnoteženjem vseh potrebnih elementov se na osnovi tega poznavanja lahko izdela znosno – vzdržno strategijo optimiranja oziroma preobrazbe logističnih sistemov.
Kje je v resnici problem oziroma izziv digitalne transformacije logistike?
V hitrosti. Če v nekaj letih, včasih tudi nekaj mesecih zamudiš pravi vlak, to lahko vodi v propad v relativno kratkem času ali pa taka zamuda povzroči naknadno zelo boleče zdravljenje. Ključno za uspešno digitalno strategijo je poznavanje vseh aktivnosti in nalog logistike in poznavanje informacijske tehnologije, ki lahko prispeva k avtomatiziranemu procesu identifikacije osnovnih elementov logistike.
Poglejmo vašo novost. Kako ste zadovoljni z uvedbo novosti v skladiščih, z govornim komisioniranjem?
Zelo, če je ta v kombinaciji z ostalimi metodami in opremljena z ustreznimi kontrolnimi mehanizmi. Jaz zagovarjam, da mora komisionar imeti pravico, da se odloči, ali bo komisioniral s skenerjem ali z glasovnim vodenjem. Idealno je, če mu je omogočeno, da uporablja hibridno rešitev. Včasih posluša, včasih čita, včasih skenira, tako kot mu je najbolj ugodno v dani komisionirni situaciji … Malo za šalo malo zares … Kdor ne vidi, pa dobro sliši, uporablja voice, kdor ne sliši in dobro vidi, pa uporablja prenosni terminal. V našem realnem delovnem okolju dejansko lahko komisionar izbira, s katerim delovnim pripomočkom bo komisioniral – s skenerjem ali z voicem.
Koliko lahko k učinkoviti avtomatizaciji skladišč prispevajo mobilni roboti v notranji logistiki, jih uporabljate?
Velikokrat slišimo iz točke a v točko b. Vmes je neka razdalja. Ponavljajoče premagovanje te razdalje naj bi v bodoče prevzela avtonomno vozeča vozila (AGV). Če bi samo polovico poti delavca v branži, v kateri delam, prevzelo avtonomno vozilo, bi to pomenilo prihranek potovanja delavca v razdalji cca 5 km na en »šiht«. Ostalo si lahko hitro predstavljamo in izračunamo. Samo kot primer: delavec med tem časom, ko AGV vozi namesto njega, postori kakšno drugo opravilo ali pa malo počije. Kje je izziv? Integracija teh vozil v obstoječ informacijski sistem … Razvijalci avtonomnih robotov in razvijalci ter vzdrževalci računalniške podpore, ki podpira delovne tokove, bodo morali stopiti skupaj in poenostaviti integracijo brez večnih izgovorov, kdo kaj ni oziroma kdo kaj ne more, kdo kaj ne zna.
To so glavni razlogi, da trenutno v rednih procesih še ne uporabljamo avtonomnih mobilnih robotov.
V trgovski družbi je upravljanje oskrbovalne verige bistveno, saj si lahko tako družba poveča svojo konkurenčnost na trgu. Kakšen je vaš koncept upravljanja oskrbne verige?
Ključna je visoka stopnja standardizacije. Trgovski sistem je operacijski sistem, ki potrebuje veliko stopnjo zanesljivosti in predvidljivosti. Samo standardizirani elementi procesov so garant zanesljivosti delovanja sistema. Seveda je potrebno poznati in upoštevati vse kritične dele ter tem zagotoviti kar najvišjo stopnjo redundance. Poenostavljeno povedano to pomeni imeti nekaj rezerve v zalogah blaga, nekaj rezerve v tehnično tehnoloških resursih ter rezervne scenarije v primeru težav z računalniškim informacijskim sistemom, odpovedjo druge infrastrukture ali celo njeno izgubo.
A kaj je najpomembnejše?
Imeti vrhunsko in motivirano ekipo poznavalcev in upravljalcev logističnih sistemov. Taka ekipa je motor oskrbovalnih sistemov. V celotni verigi je potrebno vzpostaviti dobro sodelovanje na osnovah, ki jih je vedno možno preverjati oziroma kontrolirati. Tak način sodelovanja na dolgi rok rezultira v zaupanju. Zaupanje je osnova za vzpostavljanje vitkih in učinkovitih ter posledično uspešnih oskrbovalnih verig. Vse našteto predstavlja naš oziroma moj koncept upravljanja oskrbovalnih verig. Tako kot trgovci morajo biti tudi oskrbovalne verige predvidljive, zanesljive in poštene.
Če primerjate uvajanje zelenih elementov logistike v Sloveniji s trendi v EU, kakšna je vaša ocena? Ali se razumevanje zelene preobrazbe logističnih procesov zožuje predvsem na elektrifikacijo voznega parka in na e-polnilnice? Kako v Mercatorju pristopate k zelenemu prehodu v logistiki?
Zelo dobro vprašanje. Navezujem se na digitalno transformacijo. Brez nič ni nič. Električni vozni park je zgolj zamenjava ene vrste voznega parka za nek drug tip voznega parka. Glede na današnje znanje in trenutno poznavanje vseh dejavnikov se na kratek rok to zdi sprejemljivejša rešitev. Se pa vedno poraja vprašanje, ali je to tudi na dolgi rok res vzdržno.
Zakaj?
Trdim, da je v logistiki poleg zamenjave tehnologij predvsem potrebno veliko postoriti za učinkovito upravljanje časa in prostora in tako zmanjšati nepotrebne vplive na okolje. Prava kombinacija med uporabljenim prostorom in časom za izpolnitev pričakovanj mora zajemati tudi revizijo in ureditev pričakovanj naročnikov in koristnikov logističnih storitev. Kupca in potrošnika je potrebno izobraziti in mu dopovedati, da življenje iz rok v usta ni vrednota, ki prispeva k okolju prijaznemu bivanju. Bo pa to brez neke oblike takšne ali drugačne prisile težko spremeniti, saj smo sodobni ljudje zelo neracionalna bitja, svojeglavi in zelo egoistični. Mi smo pač ujetniki določenega prostora, določenega časa in določenega kulturnega okolja.
Velja to tudi za Mercator?
V Mercatorjevi logistiki si prizadevamo za zmanjševanje nepotrebnih aktivnosti in nalog. Želimo se približati t.i. one touch principu. To v idealnem primeru pomeni, da izdelek, ki ga proizvajalec izdela in odloži na transportno enoto, paleto, pol paleto ali četrtinsko paleto, na tej integralni enoti pripelje pred kupca in je ta kupec prva oseba, ki tak izdelek prvič neposredno prime in premakne, potem ko je prišel iz proizvodnje oz. pridelave. Prizadevamo si porabiti čim manj resursov pri aktivnostih in nalogah obvladovanja blagovnih tokov. Kot zanimivost in za lažjo predstavo naj povem, da to v našem primeru predstavlja cca 1500 ton blaga na dan. Res je veliko priložnosti za racionalizacijo. Ob tem pa skrbimo, da vsa nova delovna sredstva dosegajo zahtevane okoljske standarde in opuščamo uporabo »potratne« opreme.
Katere novosti v logistiki že zdaj najbolj zaznamujejo trende v tej dejavnosti? Umetna inteligenca, robotika, internet strani, avtomatizacija skladišč, procesi dostave, blockchain tehnologija? Kaj naj bi pomenila elastična logistika?
Opažamo dva glavna trenda. Eden gre v smeri vedno večje urejenosti konvencionalnih skladišč podprtih z vrhunskimi računalniškimi rešitvami. Drugi pa v smeri izgradnje avtomatiziranih skladišč, ki deloma ali popolno nadomeščajo človeka. V slovenskem prostoru na obeh področjih kar precej zaostajamo oziroma zamujamo. Je nekaj vzornih primerov, predvsem delnih rešitev. Celovito rešene oskrbovalne verige, ki bi pokrivala pot od surovine do potrošnika, pa vsaj meni v našem prostoru niso znane. Vedno se nekje zatakne. Zame osebno se veliko prepočasi vzpostavlja trend sodelovanja vseh udeležencev oskrbovalne verige. Menim, da gre na eni strani za nepoznavanja in nerazumevanja pomena standardizacije ter pomena sodelovanja. Po drugi strani pa gre za strah, da bodo sodelujoči v takem sodelovalnem sistemu oziroma verigi izgubili svojo avtonomijo, samostojnost in neodvisnost.
Ta dva razloga sta tudi nasprotnika razvoja fleksibilne logistike oziroma tako, kot ste jo vi poimenovali, elastične logistike. Elastična logistika ni nič drugega kot dejanskim razmeram prilagojena kombinacija znanih logističnih metod in tehnik ob upoštevanju časa in prostora. Prostor je načeloma konstanten. Torej nam preostane čas, ki ga moramo racionalno načrtovati. To pa lahko storimo le, če dobro poznamo vse vplivne dejavnike in se jim prilagodimo. Smo elastični.
EU je z avgustom 2024 postavila nova pravila glede fizične obremenitve delavcev na delovnem mestu. Kaj to pomeni za vaše podjetje in kako je s pomanjkanjem kadrov? Kaj opažate kot predavatelj, je zanimanja za logistiko več v podjetjih in med študenti?
Ljudje so. Manjka motiviranih in za določeno delo pripravljenih ljudi. Zgodba in plačilo sta glavna. Kdor to obvlada, ima ljudi. Takšne, ki verjamejo v zgodbo in plačo. Taki, ki verjamejo samo v zgodbo, so samo doma. To so naši starši. Vsi ostali pa potrebujemo tudi primerno plačilo. Nisem si še čisto na jasnem, kaj nam v podjetju od tega manjka. Pa saj jaz nisem strokovnjak za kadre in bi ta odgovor prepustil profesionalcem.
Kaj napoveduje vizionar dr. Marko Cedilnik razvoju logistike v Sloveniji?
Blago še dolgo časa ne bo samo hodilo na trg. Zato vem, da bo v naslednjih 10 letih v Sloveniji zraslo veliko avtomatiziranih sistemov za prevzem, skladiščenje, pripravo in odpremo blaga. To blago bodo razvažala bolj ali manj avtonomna vozila. Informacije o blagu bodo natančnejše v smislu logističnih podatkov. Vse več logističnih aktivnosti bomo rabili za vzpostavljanje krožnega gospodarstva.
Močno pa si želim, pa vem, da se ne bo zgodilo, da bi vsi skupaj začeli razumevati osnove zdravega logičnega načrtovanja aktivnosti v pravem času. V naprej bomo naročali stvari, ki jih bomo potrebovali, jutri, pojutrišnjem, naslednji teden, drugo leto, in razumeli, da se je kdaj pa kdaj treba tudi prilagoditi in razumeti, kaj naša narava prenese in zmore. Saj ta svet pripada tudi našim potomcem.
