Predsednik Državnega sveta RS
| Avtorica: Petrisa Čanji Vouri |
Marko Lotrič, slovenski podjetnik in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, ki je odločneje stopil v politične vode, je za revijo ESG ocenil stanje zelenega prehoda v Sloveniji in v širšem okolju. Izpostavlja določene prednosti, ki jih prinaša na področju okolja, predvsem pa je kritičen. Našteva številne škodljive posledice za gospodarstvo in prebivalstvo. Z ugašanjem delovnih mest ugaša socialna država. Precejšen segment prebivalstva je pahnjen v energetsko revščino. A določeni ljudje imajo od agende zelenega prehoda velike koristi in tega tankerja ne bomo mogli hitro obrniti v drugo smer, pravi Marko Lotrič. In dodaja: Slovenci pa smo poleg vseh neumnosti zelenega prehoda prvaki v tem, da znamo sami sebe spotakniti.
Kako ocenjujete trenutno stanje zelenega prehoda v Sloveniji in Evropi? Kako ocenjujete realnost novega NEPN v luči neodločnosti ali počasnosti odločanja glede jedrske energije, omejenosti OVE? Kje ocenjujete, da je zeleni prehod v Sloveniji uspešen in kje ni?
Danes lahko trdimo, kar se je govorilo ob prvem sprejemanju te bruseljske agende: je preambiciozna, neizvedljiva, posledice za ljudi in gospodarstvo bodo velike in negativne. Takrat tega evropska politika ni razumela. Zeleni prehod ima izjemno velik ekološki vidik in izjemno negativen socialni vidik. Ni se upoštevalo načela subsidiarnosti; ni se spraševalo posameznika, podjetij in občin, kaj si pravzaprav oni želijo.
Kaj pa je dobrega?
Okoljski vidik. Ob vsakem projektu pomislimo na vpliv na naravo, na izpuste CO₂. Vendar smo socialni vidik popolnoma zanemarili. Nihče ni vprašal ljudi, kako bodo v praksi ogrevali domove. Ljudje živimo od navad in tradicije, zato bomo težko Slovenca, ki živi na podeželju in ima v lasti gozd, prepričali, da bo pustil les zgniti v gozdu in bo kupoval drago elektriko. Nismo upoštevali zdrave pameti. Kot dober ukrep bi izpostavil energetsko sanacijo stavb in sofinanciranje Eko sklada pri teh ukrepih. Kot najbolj škodljiv ukrep pa bi izpostavil CO₂ kupone. Zelo sem razočaran nad vsemi, ki so v preteklosti zagovarjali CO₂ kupone. Ti posamezniki sedaj sedijo na vodilnih položajih v določenih agencijah … Kaj je moj zadržek? Kupujemo drago elektriko, zato lahko potem kupujemo subvencionirana e-kolesa in e-avtomobile. Popolnoma nerazumljivo! CO₂ kuponi so nas pripeljali do tega, da je vlada ukinila proizvodnjo električne energije iz TEŠ 6. In iz nekega neznanega razloga so sedaj lastništvo TEŠ 6 prenesli na SDH. In veste, ko ljudje ne poznamo razloga, je to ponavadi le eden – denar.
Kako komentirate, da je veliko podjetij poročalo, da jim pada konkurenčnost, saj ne morejo tako hitro ugoditi evropskim zahtevam zelenega prehoda? Kaj lahko naredi slovenska politika za pomoč podjetjem?
Najprej moramo razumeti, zakaj ne morejo biti naša podjetja konkurenčna. Kubik plina je danes mnogo dražji, kot nekoč. Te podražitve ne moreš nadomestiti z nobenimi ukrepi. Tako enostavno ne moreš biti konkurenčen ne v Evropi, sploh pa ne v primerjavi z ZDA ali Kitajsko. To je samo eden izmed razlogov.
Dnevno spremljam situacijo v gospodarstvu. Ob mojem zadnjem obisku podjetja Paloma sem se z vodstvom pogovarjal o tem, na kateri vir energije se naj osredotočijo, ali v plin ali biomaso, kateri energent je njihova prihodnost. Nismo našli odgovora. Zato je JEK2 tako zelo pomemben projekt. V manjših podjetjih pa, poleg podrobnih računic, ki jih morajo opraviti, da zagotovijo konkurenčnost, preprosto ugašajo elektriko in vklapljajo dizelske generatorje. Takšno onesnaževanje okolja povzroči, da nam celotni zeleni prehod enostavno pade, vendar so to dnevni problemi podjetij. Tako je v podjetjih, ki prejemajo redna naročila! Kaj pa podjetja, ki naročil ne prejemajo več?
Govorite o avtomobilski industriji?
Krizo avtomobilske industrije v Nemčiji so v celoti povzročili ukrepi zelenega prehoda, kot je ta, ki po letu 2035 prepoveduje prodajo avtomobilov na notranje izgorevanje, četudi danes poznamo motorje, ki so izjemno ekološki in bi proizvodnjo le-teh zagotovo lahko bistveno podaljšali. Ne gre za to, da bi ukinili e-avtomobile, le dovoliti bi morali, da gre razvoj dalje. Da se obdržijo delovna mesta in dodana vrednost še naprej prihaja v državne blagajne. Z ugašanjem podjetij ugašamo socialno državo.
Menite, da se bo socialna stiska poglabljala?
Ljudje se bojijo, kaj bo jutri. Pred kratkim smo dobili informacije, da vlada pripravlja stalni mehanizem za subvencioniranje čakanja na delo oz. skrajšanje delovnega časa in upam, da ga sprejmejo januarja. Če ga sprejmejo, lahko med okrevanjem podjetja delavci opravljajo delo na drugem delovnem mestu, dokler podjetje ne dobi novih naročil. Delavce želimo zadržati v podjetju, saj je drugače posameznik ob menjavi službe primoran menjati svoje celotno poslovno-socialno okolje. Zato upam, da se čim prej sprejme zakon o subvencioniranju plač, ker bomo s tem lahko ohranili naša podjetja. Če ne najdemo neke začasne rešitve, pa bo treba prestrukturirati podjetja.
Če ostaneva pri konkurenčnosti evropskega gospodarstva – se strinjate, da le-to vse bolj usiha? Kot je znano, je to v svojem poročilu o prihodnji konkurenčnosti evropskega gospodarstva izpostavil nekdanji predsednik Evropske centralne banke in italijanski premier Mario Draghi.
Tukaj res dobro vidimo zablodo zelenega prehoda. Odnesel je ogromno delovnih mest, ljudi je pahnil v energetsko revščino, znižale so se plače, ki prav tako niso več stabilne. Banke nato potegnejo ročno zavoro in s tem se še dodatno omeji dostop do kapitala, potrebnega za večje osebne investicije, kot so nakup ali prenova stanovanja, izobraževanje, dolgoročna oskrba za starejše itd. Moramo vedeti, da imajo določeni ljudje od agende zelenega prehoda velike koristi in tega tankerja ne bomo mogli hitro obrniti v drugo smer.
Draghi v poročilu trdi, da potrebujemo industrializacijo. Mi smo pa ravno v obratnem procesu deindustrializacije in zato nam celotni svet ploska, saj razvoj, ki bi podprl industrijo, selimo drugam po svetu. Evropa proizvede cca. 7–8 % vseh svetovnih emisij globalnih toplogrednih plinov. Če bi teoretično, kot imajo nekateri ideje, prešli na 0 %, in to industrijo preselili v tujino, na primer na Kitajsko ali Indijo, ne bi imeli več le 7 % izpustov, ampak minimalno dvakrat toliko! Izpust toplogrednih plinov moramo zmanjšati, vendar z upoštevanjem vseh vidikov. Do leta 2050 moramo vsaj podvojiti proizvodnjo električne energije. Zakaj? Od zjutraj do večera smo priklopljeni na internet preko računalnikov, telefonov, vse več uporabljamo nove tehnologije, ki omogočajo avtomatizacijo, tako doma kot v podjetjih. Vse to poganja elektrika. Ko avtomatizaciji dodamo še senzorje, ki omogočajo, da naprave sodelujejo med seboj, pridemo do industrije 4.0, to pa pomeni, da le še povečamo porabo energije. Če vključimo še socialni vidik, pridemo do industrije 5.0. Ko dodamo umetno inteligenco, nam to ne bo prav nič koristilo, če ne poskrbimo še za ostale vidike. S tovrstno še večjo elektrifikacijo vsega našega delovanja gremo v smer, da do leta 2050 ne bomo potrebovali le JEK2, ampak še mnogo drugih virov energije. Nihče od nas se namreč noče preseliti nazaj v kameno dobo.
Obstaja še en problem konkurenčnosti. Pred enim letom je bilo v Sloveniji zaposlenih nekaj manj kot milijon ljudi. Danes jih je zaposlenih kar 50 tisoč manj kot takrat. Polovica jih je šlo v Avstrijo, nekaj na Hrvaško in nekaj v Nemčijo. Slovenci pa smo poleg vseh neumnosti zelenega prehoda prvaki v tem, da znamo sami sebe spotakniti. Velikokrat slišimo, da v Sloveniji ne moremo imeti višjih plač kot v tujini. En mesec nazaj smo dobili podatek, da bruto povprečna plača v Sloveniji stane 33.081 evrov, v Italiji pa 32.749 evrov. Kljub temu Slovenci v povprečju dobimo manjše neto plačilo, saj je bila povprečna letna neto plača v Italiji cca. 24.000 evrov, v Sloveniji pa le cca. 17.500 evrov.
Če pogledamo skozi prizmo zaposlenega, mu slovenska povprečna plača ne zadostuje, saj so se cene dvignile. Če v Sloveniji dvignemo plače, da so primerljive z italijanskimi, je za isto storitev razlika v bruto tudi več kot 10.000 evrov za isto storitev! To je empirični dokaz, zakaj nismo konkurenčni.
Katere spremembe bi bile nujne za večjo konkurenčnost?
Ko se danes pogovarjamo o reformah in spremembah, ki čakajo podjetja in zaposlene, od pokojninskih reform do dolgotrajne oskrbe, pridemo, če bi upoštevali vse predloge, do povišanega stroška dela za 40 %. Enkrat se bomo morali zbuditi! Pred dnevi sem se pogovarjal s podjetnikom, ki je bil popolnoma skrušen, ker zaposlenim ni mogel plačati božičnice zaradi prevelikih stroškov. Če bomo šli tako naprej, bo veliko pomembnih podjetij šlo v stečaj. Lani sta namreč le dva sektorja močno povečala dobičke: bančni in energetski. Potem nas pa poskusijo prepričati, da HSE ne bi mogel pokriti izgubo TEŠ 6, če ga ne bi prenesli na SDH. Povsod gre enostavno za denar. Težava je ob tem, da nas tako »privijejo«, da tudi plač in nagrad podjetniki, ki bi jih radi dali svojim zaposlenim, ne morejo dati. Zato se moramo strezniti kot družba. Enostavno potrebujemo primerljive davčne in birokratske obremenitve s tujino, saj morajo zaposleni v podjetjih imeti primerno plačo, tako kot pri naših sosedih in drugod v EU.
Evropska komisija odpira široko razpravo, kako naprej. Kakšen je vaš pogled?
Ekonomska svoboda je poleg teritorialne ter energetske in prehranske samooskrbe ena od temeljnih suverenosti države. Če nam kateri od naštetih temeljev pade, država izgubi svojo suverenost. Tega se moramo politiki zavedati, saj je tudi naša bonitetna ocena države odvisna od harmonije v delovanju teh dimenzij. Realnost je, da smo približno 30 % energetsko odvisni, prehransko še bolj, zato se tesno držimo teritorialne varnosti. Če izgubimo ekonomsko svobodo, izgubimo svojo industrijo, sledi nezaposlenost, padec plač in draginja. Nesprejemljivo je, da posamezniki, ki so zaposleni za polni delovni čas, potrebujejo socialno pomoč! Moramo narediti korak naprej. Pomislimo na minimalno plačo. Z zakonom je določeno, da mora vsak delavec prejeti minimalno plačo, če prejme manj, mora podjetje doplačati razliko, ne država, ampak podjetje. Zato menim, da se mora osnovna plača izenačiti z minimalno plačo, seveda ne od danes na jutri, ampak v naslednjih petih letih. Moramo biti odgovorna država, ki dobljeni denar investira naprej v gospodarstvo in ustvari dodano vrednost, ki ustvari več denarja. Zato je postopno enačenje osnovne in minimalne plače nujno, ker je to prava pot v socialnem dialogu, v tem primeru med gospodarstvom in sindikati. In upam, da se vlada v to področje ne bo vtikala. Ljudem je danes pomemben vsak evro!
Kako mislite, da bo Evropa morala prilagoditi svoje cilje zelenega prehoda glede na spremembo vodstva ZDA in Trumpovega drugačnega pogleda na zeleni prehod?
Evropa ni osamljena. Smo najmanjša globalna sila in verjetno imamo tudi najmanjši vpliv, če se primerjamo z ZDA, Kitajsko ali Rusijo. Kaj nam ostane, ko ne bomo zmogli izvoziti zelenega prehoda, saj ga noben ne bo kupil? Ostane nam Evropa muzejev, Evropa turizma, kar pa seveda absolutno ni dovolj. Turizem je za Hrvaško tako kot industrija za Slovenijo. Moramo se zavedati pomena industrije, ki s seboj prinese veliko tehnologije in razvoja. V Sloveniji imamo ekosistem, ki z inštituti, SRIP-i, podjetji in njihovimi razvojnimi oddelki nujno potrebuje strokovnjake, ki bi ga razvijali dalje. To bo naša konkurenčna prednost in priložnost, da strokovnjaki pridejo v Slovenijo; vsa infrastruktura je praktično zgrajena! Vendar moramo biti pri privabljanju talentov previdni. Ko vabimo strokovnjake, moramo imeti v mislih ne le zapolnitev določenega delovnega mesta, ampak tudi dejstvo, da bo ta oseba prišla najverjetneje v Slovenijo skupaj z družino. Če ne bomo zmožni poskrbeti tudi za družino strokovnjaka, nam bo ta prej ali slej odšel.
Glede novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa menim, da je močan voditelj, ki zastopa svoja stališča na odločen način in interese ZDA postavlja na prvo mesto. Zato vemo, da bo kot tekmec v mednarodni tekmi šel do konca, pri pogajanjih bo naredil vse za ZDA, kar je logično. In mi, Evropejci, bi morali narediti vse za Evropo! Vendar moramo vedeti, da imamo samozačrtano kulturološko mejo, ki je iz principa nočemo prestopiti. Pomanjkanje konkurenčnosti glede na Kitajsko in ZDA, ki jo omenja Draghi, vidim kot priložnost za investicije, razvoj, raziskave, inovacije, ki so motor konkurenčnosti. Imamo evropski sklad, kamor se steka denar od CO₂ kuponov, ne vemo pa, kaj bi s tem denarjem naredili. V Sloveniji bi na primer lahko kandidirali za nakup novih avtobusov na vodik za javni promet, ki nam trenutno šepa.
Verjamem, da bomo uspešna država, ko bomo zmožni sprejemati različna mnenja, ko bomo državo sposobni pošteno upravljati in ko bo moja pravica tako močna kot vaša, ko moja svoboda vaše ne bo ovirala in bodo tudi vse manjšine delovale za dobro skupne družbe. Nikogar ne smemo pustiti zadaj in vsak, ki je sposoben, mora prispevati v našo skupno dobro!
