Zeleno omrežje Slovenije
Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. je na področju gospodarnega ravnanja z odpadki med pionirji. V pomurski regiji in tudi drugod po Sloveniji uspešno delujejo že več kot 30 let. Kot je povedal Drago Dervarič, direktor komunale, so sistem ločenega zbiranja od vrat do vrat do danes v celoti uspešno vzpostavili v 17 občinah, sistem ločenega zbiranja pa so nadgradili tudi s sistemom »trojčka«. Močno so vpeti v lokalno okolje, kjer posebno pozornost posvečajo ozaveščanju med mladimi.
V Saubermacher – Komunali delujete na področju celovitih rešitev gospodarnega ravnanja z odpadki v regiji. Katere so vaše najnovejše rešitve na tem področju in ključni dosežki?
Če smo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja kot pionirji ločevanja vpeljevali ločeno zbiranje odpadkov na levem bregu Mure, smo sedaj sistem ločenega zbiranja odpadkov dogradili na izjemno visok nivo. Ponosni smo, da smo sistem ločenega zbiranja od vrat do vrat v 17 občinah vpeljali v celoti in uspešno. K našim uporabnikom tako pridemo na prag domače hiše po mešane komunalne odpadke, mešano embalažo, papir, stekleno embalažo, biološke odpadke in kosovne odpadke. Posledično smo lahko ukinili ekološke otoke, ki so bili vse prevečkrat zlorabljeni oziroma primer slabe prakse ločevanja. V vseh naših občinah smo uspešno nadgradili standard ločenega zbiranja odpadkov s tako imenovanim sistemom »trojčka«. To pomeni, da smo na izbranih lokacijah postavili zabojnike za ločeno zbiranje drobne odpadne električne in elektronske opreme, rabljenih oblačil in hišnega tekstila ter odpadnega jedilnega olja. Trojčki so občanom na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in le ti jih pridno uporabljajo.
Kaj prepoznavate kot ključne izzive na področju gospodarnega ravnanja z odpadki v Sloveniji?
Z razvojem družbe narašča količina odpadkov in tega ne moremo preprečiti, primanjkuje pa nam obratov za predelavo, obdelavo in odstranitev odpadkov, kar postaja vse bolj pereč problem. S to težavo se ne spopadamo zgolj v Sloveniji, ampak je pereča tudi v Evropi in širše. Naslednje ključno področje so človeški viri. V zadnjem obdobju so se nekateri izvajalci ravnanja z odpadki srečevali z velikimi težavami pri pridobivanju zaposlenih. Umetna inteligenca lahko nadomesti marsikatero človeško opravilo, a odpadke bomo najverjetneje še kar nekaj časa pobirali ljudje.
K vašemu delovanju pristopate sistemsko, skladno z več ISO standardi in drugimi certifikati. Kako pri tem upoštevate oziroma v procese vključujete trajnostne vidike okolja, družbe in upravljanja (ESG)?
Že dolga leta poslujemo v skladu s standardom kakovosti ISO 9001, ravnanja z okoljem ISO 14001, sistema varnosti in zdravja pri delu ISO 45001, certifikatom Družini prijazno podjetje in Družbeno odgovorno podjetje ter ISCC-EU (za ravnanje z odpadnim jedilnim oljem). Več let smo nosilec platinastega certifikata bonitetne odličnosti in večkratni prejemnik oziroma finalist nagrade Horus za družbeno odgovornost. Postavljeni standardi so nam v pomoč pri samoanalizi in kritičnem pogledu na naše poslovanje. Smernice ESG so tako že dolgo vpete v naše delo in niso nekaj novega za nas.
Kot podjetje, ki deluje predvsem v pomurski regiji, imate pomemben vpliv na lokalne skupnosti, v katerih ste prisotni. Sodelujete tudi z vrtci in šolami. Kako v svoje delovanje in družbeno-odgovorne aktivnosti vključujete potrebe in pričakovanja lokalnih skupnosti?
Res je, nekje polovico prihodkov ustvarimo z opravljanjem obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja odpadkov in izvaja aktivnosti GJS v 16 občinah na levem bregu Mure, kar pomeni, da smo močno vpeti v delo lokalnih skupnosti in z zabojniki »prisotni« v skorajda vsakem gospodinjstvu. S predstavniki občin smo v dnevnem stiku, saj oni najbolje poznajo potrebe svojih občanov in specifike posameznega okolja. Občine so pomemben sogovornik pri tem, katere storitve bomo razvijali v prihodnje in nam lahko zelo uspešno pomagajo pri dvigovanju ločevanja odpadkov na višji nivo. Sicer pa z nasveti, izposojo opreme za ločevanje odpadkov in odvozov odpadkov sodelujemo z različnimi društvi in organizatorji najrazličnejših prireditev.
Veliko pozornost posvečate tudi ozaveščanju ravnanja z odpadki med mlado generacijo.
Delo z mladimi je že od ustanovitve leta 1991 stalnica in primer dobre prakse, saj se zavedamo, da so otroci tisti, ki bodo naši prihodnji uporabniki in bodo osvojena znanja in navade prenašali na svoje zanamce. Poleg obiskov vrtcev in šol ter sodelovanja na njihovih eko dnevih, čistilnih akcijah idr. je v okolju, kjer delamo, zelo prepoznaven naš tradicionalni natečaj za VIZ, ki nosi ime »Odpadno je uporabno« in v katerem najmlajše in njihove mentorje vsako leto spodbudimo, da ustvarjajo iz odpadnih materialov. Tako jih skušamo učiti trajnostnega ravnanja in ponovne uporabe odpadkov oziroma jih usmerjamo k temu, da odpadki sploh ne bi nastali. Skupaj z mladimi vsako leto na različne načine obeležujemo tudi Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Ugotavljamo, da so mladi zelo dovzetni za zmanjševanje in pravilno ločevanje odpadkov in ga tudi »prenašajo« v svoje družine.
