Posodobljeni NEPN
Posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) Republike Slovenije je obsežen dokument na 365 straneh. Pripravljen je bil v sodelovanju s konzorcijem izvajalcev: Institut “Jožef Stefan”, Center za energetsko učinkovitost (vodilni partner), Inštitut za ekonomska raziskovanja, ELEK d.o.o., ELES d.o.o., Plinovodi d.o.o, PNZ d.o.o., Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Strojna fakulteta Univerze v Ljubljani. V gradivu so navedene inštitucije, ne posamezne strokovnjakinje, strokovnjaki, ki so sodelovali pri končni verziji dokumenta.
Ključni nacionalni cilji, omejeni z letnico 2030, čeprav nekateri izračuni segajo še v poznejša leta, so opredeljeni za razogljičenje, za energetsko učinkovitost, energetsko varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Med strateškimi stališči je v uvodu na strani 15 ugotovitev, da je »osrednji cilj Slovenije do leta 2030 zagotoviti kakovostno življenje za vse, kar je mogoče uresničiti z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja ustrezne pogoje in priložnosti za zdajšnje in prihodnje rodove».
Sintagma »uravnotežen« razvoj bi morda zahtevala še obrazložitev ali nadaljevanje, saj evropski zeleni dogovor napoveduje, da bo gospodarska rast ločena od virov. Ekološki dolg Slovenije je v dokumentu prezrt, vzdržno razvojna rast premalo poudarjena.
Cilji za pet razsežnosti energetske unije pa so navedeni.
Razogljičenje
Ko gre za razogljičenje, so ključni naslednji cilji:
- zmanjšati skupne emisije TGP za vsaj 55 % do leta 2033 (od 35 do 45 % do leta 2030 ob obsegu zmanjšanega delovanja TEŠ), in sicer glede na leto 2005;
- zmanjšati emisije TGP do leta 2030 za več, kot Slovenji določa Uredba o delitvi bremen, to je vsaj za 28 % glede na leto 2005, pri tem pa so določeni sektorski cilji skladni z metodologijo IPPC za pripravo evidenc emisij TGP. V sektor široka raba so vključene emisije zaradi rabe energije v gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih in v kmetijstvu.
Sektorski cilji za zmanjšanje emisij:
- promet: – 1 %
- široka raba: – 69 %
- kmetijstvo: – 2,8 %
- ravnanje z odpadki: – 65 %
- industrija: – 40 %
- energetika: – 35 % (gre za del sektorja, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami).
V stavbah bi naj do leta 2030 glede na leto 2015 zmanjšali emisije TGP za vsaj 70 %.
Konkretizirani so cilji za OVE, precej bolj ambiciozno kot v prejšnjih dokumentih, in sicer, da Slovenija doseže vsaj 33% delež OVE v končni rabi energije do leta 2030. Pri tem naj bi dosegli
- vsaj 55% delež energije v stavbah iz OVE,
- vsaj 30% delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji
- vsaj 2 do 3 % letno povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja in do leta 2030 vsaj 25 do 40 % delež te proizvodnje,
- vsaj 55% delež OVE pri proizvodnji električne energije,
- vsaj 45% delež OVE pri ogrevanju in hlajenju,
- vsaj 26% delež OVE v prometu.
V letu 2023 je Slovenija dosegla 25,07 odstoten delež, tako ji ni bilo treba plačati za statistični prenos kot tri leta prej.
Razogljičenje proizvodnje električne energije je povezano s postopnim opuščanjem rabe premoga in s postopnim opuščanjem razogljičenja sektorjev energijsko intenzivne industrije.
Energetska učinkovitost
Pregled ključnih ciljev se začenja z napovedjo, da »je pospešeno izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih (tudi pri oskrbi z energijo) kot ključni dejavnik uspešnega izhoda iz energetske krize in učinkovite izvedbe zelenega prehoda«. Najbolj izstopajo napovedi o manjši rabi končne energije:
- zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 15 % do leta 2030 glede na leto 2020 in zagotoviti zmanjšanje emisij TGP v stavbah vsaj za 70 % do leta 2030 glede na leto 2005
- raba končne energije naj bi se v javnem sektorju zmanjšala letno za 1,9 %
- letno pa naj bi prenovili 3 % skupne tlorisne površine stavb v javnem sektorju.
Energetska varnost
NEPN med ključne cilje prednostno navaja zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Zato je cilj, da Slovenija doseže vsaj 85 % oskrbe z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100 % do leta 2040. Slovenija bo še naprej izkoriščala jedrsko energijo in ne pozneje kot leta 2028 mora odločiti o gradnji nove jedrske elektrarne. Dokument je jasen glede uporabe plinov, kar med drugim pomeni spodbudo domači proizvodnji obnovljivih in nizkoogljičnih plinastih in tekočih goriv. Pospešeno bo treba graditi tudi sisteme za hranjenje EE, torej črpalne elektrarne, baterije in pretvornike v vodik.
Notranji trg energije
Slovenija naj bi najpozneje do leta 2027 vzpostavila stalni monitoring kakovosti napetosti na merilnih mestih odjemalcev električne energije, predvsem pa bo pospešila razvoj omrežja za distribucijo električnega omrežja. Ta zdaj omejuje zeleni prehod energetskega sistema. Med ključnimi cilji NEPN omenja tudi pripravo regulatornega in podpornega okolja za proizvodnjo nadomestnih obnovljivih in nizkoogljičnih plinov in pripravo plinovodnih omrežij za transport in oskrbo z novimi plini. Do leta 2030 naj bi bilo v prenosnem in distribucijskem omrežju vsaj 10 % obnovljivega in nizkoogljičnega metana ter vodika.
Raziskave, inovacije in konkurenčnost
V fokusu je 14 ciljev, morda sta bistvena dva: da je potrebno nameniti za raziskave in razvoj najmanj 3,5 % BDP do leta 2030, od tega najmanj 1,25 % BDP javnih sredstev, in da so nujna večja vlaganja v razvoj človeških virov in novih znanj.
Sklep
NEPN poleg ključnih ciljev analitično predstavlja politike in ukrepe za posamezna področja, trenutno stanje in projekcije z obstoječimi politikami in ukrepi. Na koncu dokumenta je ocena učinka načrtovanih politik in ukrepov. Kot pomemben operativni dokument zelenega prehoda Slovenije, ki optimistično napoveduje podnebno nevtralnost Slovenije leta 2050, bralec gradiva pričakuje odgovor, kdaj bosta MOPE in konzorcij predstavila javnosti poročilo, kakšne rezultate Slovenija dosega pri izvajanju NEPN, saj je leto 2025 sredi poti do leta 2030, ki je mejnik za realizacijo ključnih ciljev. In seveda – kako se bo Slovenija organizirala, da bo povezala glavne akterje v družbi, od vlade, podjetij, civilne družbe, stroke in zainteresiranih, ki bi morali prevzeti vsak svoj del odgovornosti, da bo kar najmanj ciljev ostalo le na papirju. Če je NEPN operativni dokument, ki zarisuje poti do ciljev v letu 2030 predvsem v energetskem sektorju, potem mora vsakoletno izmeriti, kje so plusi in minusi glede na pričakovane ciljne dosežke.
