Komunala in infrastruktura
| Avtor: Jože Volfand |
Enkrat komunal’c, vedno komunal’c. To je bilo življenjsko geslo Darka Ferlana, dolgoletnega vodje gospodarskih javnih služb v podjetju Komunala Brežice. Konec decembra se je upokojil. V podjetju je skrbel za vse gospodarske javne službe, zato tudi ve, kje so najboljši in kje so vrzeli. Največ jih vidi v infrastrukturi, posebej v vodovodnem omrežju. Pravi, da »je že velik del cevovodov starejših, kot je življenjska doba. S starostjo se povečuje tudi število okvar, saj so določene cevi res dotrajane. Beležimo namreč kar 39 % izgube načrpane pitne vode.« Toda Darko Ferlan je lahko zadovoljen, ko predstavlja nekaj inovativnih akcij, s katerimi so motivirali občane za boljše ločevanje odpadkov in drugačen odnos do okolja.
Če bi predstavili bilanco lani opravljenega dela vseh sektorjev, za katere ste bili odgovorni v podjetju, kaj bi postavili na prvih pet mest s konkretnimi številkami.
Poslovno leto 2024 še ni zaključeno, zato so realni podatki za leto 2023. Enako, ko navajamo nekatere dosežke. V podjetju za lastnika Občino Brežice izvajamo več gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki predstavljajo glavno dejavnost našega podjetja in zagotavljajo 90 % prihodkov. Komunala Brežice ni samo uspešno podjetje, ki opravlja 7 javnih sistemov. To so trije kanalizacijski sistemi, občinski in zasebni večstanovanjski objekti ter poslovni prostori, 182 ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, pokopališče in tržnico v Brežicah. V prvi vrsti je namreč naše podjetje inovativno, družbeno odgovorno in okolju prijazno.
Pri katerih dejavnostih ustvarite največ dohodkov?
Pri oskrbi s pitno vodo 25 %, pri odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode 15 %, pri zbiranju in obdelavi določenih komunalnih odpadkov pa 29 % skupnih prihodkov. Redno tudi vzdržujemo občinske javne ceste, urejamo in čistimo javne površine ter vzdržujemo javno razsvetljavo. S tem ustvarimo 20 % skupnih prihodkov. Naša skrb je še dežurna pogrebna služba, upravljanje z občinskimi stanovanji in drugo.
Obsežen nabor dejavnosti. A kako je z vodo na vašem območju? Kakšno vodo pijejo občani? Kako kontrolirate njeno kakovost in koliko vode se izgubi zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja? Kako ga obnavljate?
Občina Brežice je precej bogata s kakovostnimi vodnimi viri, saj je velika večina pitne vode zajeta iz globokih vrtin v prodnih nanosih ali dolomitnih slojih, kjer je zagotovljena varnost pred onesnaževanjem. Le malo vode se še zajema iz površinskih kraških virov, ki pa so bolj ranljivi. Pitna voda iz našega največjega zajetja Glogov Brod, od koder se oskrbuje 70 % prebivalcev občine Brežice, kot naravna pitna voda priteče skozi naše pipe. Ni je potrebno naknadno obdelati, tudi ni potrebna dezinfekcija, filtracija ali kakšna drugačna obdelava te vode. To je velika prednost, da imamo tako dober vir pitne in tudi velika sreča za uporabnike.
Vodovodno omrežje v našem upravljanju je res veliko. Obsega 782.648 m javnega vodovodnega omrežja, na katerem je 96 vodooskrbnih objektov, gre za zajetja, vodohrame, zadrževalnike, črpališča, prečrpavališča. S pitno vodo s skoraj 11.000 priključi oskrbujemo 23.126 občanov.
Pravite, da pijete dobro vodo. To kažejo tudi monitoringi?
Seveda poskrbimo tudi za predpisan nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode v okviru notranjega nadzora po načelih HACCP-a. Za kakovost pitnih voda pa poskrbi tudi država z izvajanjem monitoringa pitnih voda v okviru njihovih programov. Tako pooblaščeni nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano redno odvzema vzorce za mikrobiološko ter fizikalno-kemično preizkušanje pitne vode. Izvajamo redne tedenske nadzore objektov, tedenske meritve prostega klora in kontrolo doziranja klora na manjših vodovodnih sistemih, kjer je potrebna dezinfekcija vode, preden pride do uporabnikov. Tako smo uspeli ohranjati vsebnost prostega klora v pitni vodi v okviru mejnih vrednosti. Na sistemih, kjer se redno izvaja dezinfekcija pitne vode, smo celice vodohranov očistili enkrat letno, na sistemih brez redne dezinfekcije pitne vode pa dvakrat. Notranji nadzor nad kakovostjo pitne vode je v skladu z načrtom vzorčenja izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Novo mesto (NLZOH).
Toda Vodovod Brežice obstaja že od leta 1914, torej je star že celih 110 let.
Vodovodna omrežja hitro dosežejo in presežejo predvideno življenjsko dobo, ki je nekje med 30 in 50 let. Odvisno seveda od materialov, iz katerih so vodovodi zgrajeni. Tako je že velik del cevovodov starejši, kot je življenjska doba. S starostjo cevovodov se povečuje tudi število okvar, saj so določene cevi res dotrajane. Beležimo namreč kar 39 % izgube načrpane pitne vode. Lastnik javne gospodarske infrastrukture, tudi cevovodov, je občina in ona namenja finančna sredstva za obnovo dotrajanih vodovodov. Šele od leta 2013 se v občini Brežice zaračunava najemnina gospodarske javne infrastrukture, ki jo kot omrežnino zaračunavamo uporabnikom. Obračunana najemnina potem služi za financiranje prepotrebnih obnov. Seveda pa je trenutna najemnina premalo, da bi lahko v kratkem obnovili vsa dotrajana omrežja, saj jih je večina starejših od predvidene življenjske dobe. Najbolj nazorno vrednost vlaganj nam pokažejo podatki o potrebnih vlaganjih v obnovo gospodarske javne infrastrukture iz vsakoletnih poročil o stanju gospodarske javne infrastrukture, ki jih pripravimo in posredujemo lastniku, občini Brežice. Samo za nujne obnove omrežij in objektov, ki po oceni presegajo višino 10.000.000,00 EUR, bi s trenutno zbrano letno najemnino pri vodooskrbi, ki znaša še ne 500.000,00 EUR, potrebovali celih 20 let.
Kako uspešni pa ste pri ločevanju odpadkov, kaj kažejo podatki o količinah in vrstah in koliko odpadkov uspete predelati? Kakšna je ozaveščenost občanov za ločeno zbiranje in glede odgovornosti do okolja?
V letu 2023 smo zbrali 9,.195.515 kg vseh odpadkov. Od tega je bilo ločeno zbranih frakcij za 5.955.135 kg odpadkov, kar je 64,76 % od vseh zbranih odpadkov. Dodatno se je obdelalo 4.439.884 kg in so se tako še dodatno izločile koristne frakcije pred odlaganjem. Na odlagališče se je odložilo le 160.870 kg odpadkov po obdelavi, kar predstavlja le 1,74 % od vseh zbranih odpadkov v letu 2023. Tako je breme za okolje res majhno.
Z raznimi projekti za ozaveščanje poskušamo čim bolj ozavestiti uporabnike, da bi pravilno ločevali odpadke in tako prispevali k še manjšemu onesnaževanju okolja. Opažamo, da iz leta v leto narašča odstotek ločeno zbranih frakcij odpadkov. Torej so naši projekti ozaveščanja, kot so Prinesi – odnesi; Varuj o(ko)lje; Hrana sodi na krožnik, ne v smeti; Plastična vrečka si ne zasluži všečka; Ohranimo čisto okolje, Krožna kultura v naših rokah; Očistimo občino Brežice; revija Komunalko, res padli na plodna tla. Raven ozaveščenosti uporabnikov se je močno dvignila, tudi miselnost, da je le potrebno nekaj postoriti, če želimo, da bodo rodovi za nami živeli v zdravem okolju.
Omenili ste nekaj odličnih akcij, ki naj bi motivirale občane za drugačen odnos do okolja. Vprašujem za črno okoljsko piko, pa tudi okolju najprijaznejše naselje. Kako poteka ocenjevanja?
Vsako leto izberemo okolju najbolj prijazno naselje v občini. Da bi bila izbira najbolj pravična, vključimo v ocenjevanje naše delavce, ki zbirajo odpadke po naseljih in celo leto opazujejo, v katerem naselju je največ ločeno zbranih odpadkov. To pomeni čim manj mešanih komunalnih odpadkov ob posodah na ekološkem otoku. Potem izbranemu naselju podarimo pisno priznanje, ki je v ponos prebivalcem. Za zelo onesnažen ekološki otok, ki celo leto prednjači po onesnaženosti in nepravilno odloženih odpadkih, pa v naši reviji Komunalko objavimo črno okoljsko piko.
Kaj pa akcija Smetar in hišni odvoz tekstila?
Z aplikacijo Smetar imajo naši uporabniki vedno pri roki koledar zbiranja posameznih vrst odpadkov. Hkrati nas aplikacija opomni, katero vrsto odpadkov bomo npr. jutri odvažali iz naselja. Hkrati uporabniki v tej aplikaciji dobijo obvestila o moteni dobavi vode zaradi odprave okvar, o zbiralnih akcijah nevarnih odpadkov, zbiranju tekstila ali kakšna druga nujna obvestila. Aplikacija je lepo zaživela. Dvakrat letno zbiramo tekstil na domu. Ko napovemo akcijo, ki pa nima javno objavljenega datuma, nas uporabniki obvestijo, da si želijo odvoz tekstila. Tako se z uporabnikom dogovorimo, kdaj naj ima pripravljene tekstilne odpadke, ki jih ta dan odpeljemo.
Na kateri vaš projekt ste najbolj ponosni in so ga tudi občani dobro sprejeli? Je med njimi akcija Odpadno je prodajno?
Lahko bi rekli, da je naš projekt Prinesi-Odnesi res »paradni konj«. Že 11 let poteka ta projekt na Tržnici v Brežicah, kjer uporabniki brezplačno prinesejo uporabne stvari, ki jih ne potrebujejo več, drugi uporabniki jih pa lahko, zopet brezplačno, odnesejo in jim tako podaljšajo uporabnost. Tako ti predmeti namesto odpadka postanejo zopet zelo uporabni.
Katera nova znanja in veščine potrebujejo komunalci že danes, kaj bodo potrebovali jutri? Ali menite, da bi morala biti komunalna podjetja pobudniki občinam, da sprejmejo programe zelenega prehoda?
Že danes se za izvajanje komunalnih dejavnosti uporabljajo zelo napredne tehnologije. V prihodnje pa bodo izzivi še večji, ki bodo sorazmerni s hitrostjo tehnološkega razvoja. Ključni izzivi bodo v digitalizaciji, uporabi umetne inteligence, hitrosti ukrepanja ter dostopu do informacij. Pomembno bo tudi zagotavljanje neprekinjenega delovanja komunalnih storitev v primeru naravnih in drugih nesreč ter višje sile. Zagotovo bi morala biti komunalna podjetja pobudniki občinam, da sprejmejo programe zelenega prehoda. Moram pa pohvaliti našo občino, ki je naredila velike korake v smeri zelenega prehoda. Že pred leti je začela investirati v energetsko obnovo stavb v občinski lasti. Ogrevanje s fosilnimi gorivi so v javnih zavodih nadomestili z geo-termalnim ogrevanjem, sedaj pa so na 10 objektih javnih zavodov in ostalih občinskih stavb postavili sončne elektrarne. Tudi v našem podjetju smo v letu 2024 na dveh objektih v naši lasti postavili sončni elektrarni.
Lani je bilo 10 let, kar ste začeli izdajati glasilo Komunalko. Kako so ga sprejela gospodinjstva, sodelujejo s prispevki in mnenji v njem?
Revija Komunalko je predvsem namenjena ozaveščanju uporabnikov in usmerjanju v lažje komuniciranje z nami, obveščanju o uporabi e-računov, o možnostih elektronskega sporočanja stanja vodomerov preko portala e-Komunalko, uporabi aplikacije Smetar in podobno. Predstavimo teme, ki zanimajo uporabnike. Med letom zbiramo tematiko, ki zanima uporabnike in bi želeli kaj več izvedeti o tem. Npr. obrazložimo, kaj vse se nahaja na položnici, katere storitve so jim obračunane, kaj pomeni omrežnina, kaj okoljska dajatev … Včasih napišemo kakšen recept za pripravo jedi iz odpadne hrane, da je ne zavržemo, ampak naredimo okusno novo jed. Naslednjič napišemo navodilo, kako iz zavrženih stvari naredimo nove uporabne izdelke. Sestavimo kakšno okoljsko križanko, pripravimo pobarvanke za najmlajše. Komunalko je koristen in praktičen.
