Kaj od zelenega prehoda realno pričakujemo?

Multidileme, kakšne bodo realne posledice zelenega prehoda, dobivajo nove razsežnosti. Z novim vodstvom v ZDA so zaveli drugačni vetrovi, ki bodo še kako premešali tržno dinamiko v Evropi. Pred tem se ne slepi nihče, kot je bilo slišati tudi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. A k treznemu premisleku Evropo kličejo lastni podatki, ki so na mizi. Nismo konkurenčni na globalnem trgu, pravijo analize in praksa, in voz gre navzdol. Kakšno vlogo v tej enačbi igra t i. zeleni prehod, kot ga poznamo sedaj?

Z energetsko revščino se revščina širi tudi na druga področja socialnega tkiva. Birokratska bremena in prenormiranost, tako pregovorno značilni za EU, dušijo gospodarstvo. Če odmislimo politično zeleno leporečje, ki je preplavilo tudi poslovni in medijski prostor, kataklizmični strah pred destrukcijo in prizadevanja za ideološko transformacijo družbe v imenu ESG, podatki za EU torej niso spodbudni.

Okoljska zavest se je dvignila, to je treba priznati. Zelo pohvalno! Slišati jo je v finančnih krogih in na upravljavskih ravneh, kjer doslej ni imela vidnega sedeža. A ta zavest se je večinoma zožila na ogljični odtis, ki omogoča zelo različne interpretacije in dogovore. Na škodljivost trgovanja z ogljičnimi izpusti se, na primer, zelo konkretno opozarja že vrsto let. Takih področij je še in še. A karavana gre dalje še z novimi razsežnostmi. Pod zeleno barvo se odpira široko polje interesov in manipulacije. Do te stopnje, da je celoten koncept na meji kredibilnosti ali celo čez njo. In ko se določen koncept ali model izprazni smisla, se zruši. Smo že tako daleč?

Je možno ohraniti zdravo jedro okoljskih prizadevanj in očistiti zakonodajne, birokratske in druge mehanizme EU, ki slabijo družbeno in ekonomsko moč držav stare celine, hkrati pa ne prinašajo jasnih okoljskih benefitov?

Bo EU priznala, da je na primer zelena tranzicija avtomobilskega sektorja ubrala napačno smer? Bodo dokumenti energetskega prehoda, vključno s slovenskimi, postali realnejši? Bomo zaščitili lastno industrijo in delovna mesta?

Potreben je nov razmislek, sramežljivo priznava vrh EU. Politični vrhovi držav članic se odločneje postavljajo v bran gospodarstvu, ko zahtevajo realnejše cilje zakonodaje, manj birokracije, tehnološke tranzicije, ki imajo perspektivo v realnem življenju.

V reviji ESG odpiramo razpravo o tem, kaj je v EU zdravo zeleno jedro, ki ga je treba ohraniti, in kaj je treba spremeniti. Vabljeni k skupnemu razmišljanju brez »penalov«, da nam ni mar za prihodnje rodove. Ravno s kritičnim razmislekom in ločevanjem zrna od plevel največ prispevamo k družbi, ki zmore dolgoročno ohranjati ravnotežje.