Promocija

HESS


15. novembra 2024 je v Državnem svetu RS potekal strokovni posvet o strateškem pomenu hidroelektrarn za Slovenijo. Dogodek je združil vodilne strokovnjake, predstavnike vlade, gospodarstva in civilne družbe, ki so osvetlili prednosti hidroelektrarn kot ključnega elementa trajnostnega razvoja, energetske neodvisnosti in prilagajanja na podnebne spremembe.


Hidroelektrarne, ki proizvajajo energijo iz obnovljivega vira, so hkrati tehnološko preizkušene in okoljsko učinkovite. Na posvetu so bile izpostavljene njihove prednosti, ki presegajo zgolj proizvodnjo električne energije, ter njihova osrednja vloga v doseganju nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev.

Ključne prednosti hidroelektrarn

Sodelujoči na posvetu so poudarili, da hidroelektrarne zaradi svoje večnamenske narave predstavljajo temeljni gradnik zelene energetske prihodnosti. Električno energijo proizvajajo na način, ki omogoča visoko stopnjo zanesljivosti in stabilnosti. S svojo prilagodljivostjo so ključne za zagotavljanje energetske varnosti, saj omogočajo hitro prilagajanje proizvodnje glede na trenutne potrebe omrežja. Ob naraščajoči elektrifikaciji in večjem deležu stohastičnih obnovljivih virov, kot so sončne in vetrne elektrarne, hidroelektrarne igrajo nepogrešljivo vlogo pri stabilizaciji elektroenergetskega sistema.

Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše ekstremne vremenske pojave, kot so suše in poplave. Hidroelektrarne s svojim delovanjem prispevajo k regulaciji vodnih tokov in preprečevanju poplav, z zadrževanjem vode pa k blaženju posledic suš. Primeri z reke Save, kjer so hidroelektrarne že večkrat preprečile obsežne poplavne škode, potrjujejo njihovo vrednost pri zaščiti življenj in premoženja. Zadrževanje voda pa je ključnega pomena za bogatenje vodotokov in podzemnih voda v času suš in uspešna rešitev preprečevanja še večje škode, ki bi jo slednja povzročila obstoječim rastlinskim in živalskim vrstam ter habitatnim tipom.

Poleg proizvodnje energije hidroelektrarne prinašajo številne druge koristi. Omogočajo bogatenje podtalnice, zagotavljajo vodo za namakanje kmetijskih površin ter prispevajo k razvoju turizma in rekreacije. S tem pomembno vplivajo na kakovost življenja lokalnih skupnosti.

Kot obnovljiv vir energije hidroelektrarne pomagajo Sloveniji uresničevati ambiciozne podnebne cilje. S svojo proizvodnjo prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv. S tem postajajo ključni steber prehoda na zeleno energijo in zmanjševanja ogljičnega odtisa države.

Gradnja in obratovanje hidroelektrarn ustvarjata nova delovna mesta, spodbujata lokalno gospodarstvo ter krepita infrastrukturo. Poleg tega predstavljajo dolgoročno finančno ugodno naložbo, saj prinašajo več sredstev v proračun (koncesnina, davki …), kot je potrebno vložiti v njihovo vzdrževanje.

Hidroelektrarne kot del slovenske energetike

Slovenija ima na področju hidroelektrarn dolgoletne izkušnje in bogato znanje, ki temeljijo na preizkušenih tehnologijah. To ji omogoča, da pri načrtovanju in gradnji novih projektov zagotavlja visoko kakovost in učinkovitost. Hidroelektrarne že danes prispevajo k zmanjševanju energetske odvisnosti države in krepitvi njene energetske suverenosti, saj proizvedejo približno tretjino vse električne energije v Sloveniji.

Prihodnost hidroelektrarn

Soočanje z izzivi podnebnih sprememb, povečanjem povpraševanja po električni energiji in potrebo po stabilnih energetskih virih zahteva strateški razvoj hidroenergetike. Povečanje deleža obnovljivih virov na tretjino do leta 2030 je pomembna zaveza Slovenije, pri čemer bodo hidroelektrarne igrale osrednjo vlogo. S strateškim razvojem, trajnostnim načrtovanjem in celovitim upravljanjem vodnih virov bodo prispevale k energetski stabilnosti, poplavni varnosti in podpiranju lokalnih skupnosti. Več kot le vir energije, hidroelektrarne gradijo temelje odporne in trajnostne družbe za prihodnje generacije.

www.he-ss.si