Zeleno omrežje Slovenije
Namen spletišča je na enem mestu podati usklajena strokovna priporočila za ohranjanje biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih, ki so v skladu z zadnjimi znanstvenimi spoznanji in izkušnjami iz prakse. Pri pripravi so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki iz Biotehniške fakultete UL, Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, Centra za kartografijo favne in flore, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Nacionalnega inštituta za biologijo in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Doc. dr. Tanja Šumrada, iz BF UL, ki je koordinirala pripravo vsebine, je povedala: »Spletna stran je prvi poskus takšnega obsega, da združimo razpoložljivo znanje in uskladimo strokovna priporočila, ki so specifično prilagojena za Slovenijo in njene posamezne regije. Gre za dragoceno znanje, ki je nastalo skozi več desetletij raziskovalnega, strokovnega, terenskega in projektnega dela sodelavcev iz vseh sodelujočih institucij. V skladu s konceptom odprte znanosti smo se odločili, da to znanje zberemo in zapišemo tako, da bo zlahka dostopno vsakomur, hkrati pa nam spletna stran omogoča, da lahko priporočila sproti posodabljamo glede na nove raziskave in informacije s terena.«
Doc. dr. Damijan Denac, direktor DOPPS: »Sodobno varstvo narave v kmetijstvu je utemeljeno na dobrem poznavanju lokalnega okolja, kakovostnih podatkih ter preizkušenih in izvedljivih rešitvah za kmetije. K varstvu narave je mogoče prispevati na prav vsaki kmetiji v Sloveniji, to pa ima lahko zanje koristi tudi v smislu pridelave in poslovanja. Ohranjanje biodiverzitete v kmetijstvu danes ne sme več biti izjema, ampak mora postati pravilo.«
Prof. dr. Mitja Kaligarič iz Oddelka za biologijo na FNM UM: »Travišča, torej travniki in pašniki, so sestavni del slovenske kmetijske krajine in marsikje odražajo njeno identiteto. V stoletjih so jih ustvarili slovenski kmetje, jih vzdrževali v tradicionalni rabi in jih pripeljali do zavidljive biotske pestrosti. Toda njihov upad zaradi opuščanja rabe, preoravanja in pretiranega gnojenja je zaskrbljujoč: slovenski ukrepi v okviru Skupne kmetijske politike zaenkrat ne delujejo. Na spletišču se poučimo o pestrosti travišč in priporočilih za gospodarjenje z njimi. Ceneje in učinkoviteje jih je ohranjati, kot pa kreirati na novo, zato vsaka kmetija lahko ukrepe vzame za svoje, se z njimi identificira in iztrži dodano vrednost.«
Doc. dr. Danilo Bevk z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na NIB: »Kmetijstvo je zelo odvisno od ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja biodiverziteta in se jih prevečkrat jemlje za samoumevne. Sem sodi tudi opraševanje divjih opraševalcev, ki opravijo več kot polovico opraševanja v kmetijstvu. Predstavili smo pomen, osnovno biologijo, ogroženost in varstvo čmrljev, čebel samotark in muh trepetavk.«
Avtorji so med pripravo besedil naleteli tudi na številne vrzeli v znanju in pomanjkanje podatkov. Marijan Govedič, direktor CKFF: »Manjkajo tako specifične raziskave lokalne ekologije vrst, za nekatere še vedno ne poznamo niti njihove razširjenosti v Sloveniji. Če ne poznamo prisotnosti in potreb vrst, ne vemo, kje moramo izvajati ukrepe in kakšni morajo biti. Zaradi sprememb v okolju, tudi podnebnih, pa je treba spremljati učinkovitost ukrepov in jih po potrebi tudi prilagoditi.«
Priprava priporočil je potekala v okviru projekta EIP KROTA (Izboljšanje naravovarstvenih učinkov kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji, 2022–2025), ki je financiran iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe. Dodatne vsebine so bile pripravljene v projektu Ohranjanje biodiverzitete v odpornih in trajnostnih kmetijskih sistemih, v okviru NOO ULTRA: Naravni viri in hrana, ki ga sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter EU – NextGenerationEU.
Spletna stran Kmetovati z naravo: https://kmetovati-z-naravo.si/
YouTube kanal:
https://www.youtube.com/@Kmetovatiznaravo
