Kaj pa kratkoročno, se pri subvencijah v bližnji prihodnosti obetajo kakšne novosti?
Nekaj novosti se pripravlja, sicer ne v shemi subvencij. Tu bi najprej opozoril na širši kontekst. Avtomobili so zgolj eno od področij. Vsaj zame, ki se ukvarjam s prometno politiko, so morda še najmanj pomembni. Razvoj trajnostne politike po mojem ne more biti tak, da eno zgrešeno pot nadomestimo z drugo. Mi si predvsem želimo zmanjševati število osebnih vozil, in sicer s tem, da krepimo druge oblike mobilnosti, ki so dolgoročno bolj vzdržne. Tu je predvsem javni potniški promet, ne nazadnje tudi souporaba vozil, kjer javnega potniškega prometa ni. Možnosti je veliko. Krepimo druge oblike aktivne mobilnosti, izboljšujemo možnosti zanje, za pešačenje in kolesarjenje. Veliko nepovratnih sredstev namenjamo za čistejše mestne avtobuse, saj so tam tehnologije že zrele, mesta pa imajo velik interes. Na tem področju se stvari močno premikajo, posebej v Ljubljani, Kranju, Velenju, mestih, ki so vključena v pobudo evropske komisije, gre za tako imenovano misijo 100 podnebno nevtralnih mest. Pri njih je interes za menjavo avtobusov zelo velik. V prihodnjem letu bodo tudi prve večje dobave avtobusov brez emisij, tako da se bo to poznalo na cestah.
Če se še vrnem k avtomobilom, imamo v pripravi tri razpise. Vemo, da je velik problem pri električni mobilnosti tudi polnilna infrastruktura. Za zasebno polnilno infrastrukturo za fizične in pravne osebe bomo namenili približno dva milijona evrov, gre za počasno polnjenje doma ali na delovnem mestu. Na avtocestnem križu, tako imenovanem omrežju TEN-T, bomo podprli nameščanje hitre polnilne infrastrukture za vozila v tranzitu. Na voljo bo 16 milijonov evrov, hitra polnilna infrastruktura je namreč precej dražja, zahteva tudi ustrezno opremo, da se priključi na omrežje, potrebne so transformatorske postaje in tako naprej. Tretji razpis pa je za javno dostopne polnilnice zunaj avtocestnega omrežja, počasne ali hitre, za ta namen imamo načrtovanih 22 milijonov evrov.
Vzpostavljata se dva hitra polnilna parka, v Kranju in Novem mestu. Kje in kdaj bodo zrasli drugi?
Eles mora identificirati primerne lokacije, evropska uredba o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR) zahteva ustrezno pokritost, da morajo biti polnilni parki postavljeni vsakih 60 kilometrov za lahka in težka vozila, določeni so tudi presečni datumi, do kdaj morajo biti zgrajeni. Prva dva, ki ste ju omenili, sta pilotna. Ko nam bo uspelo skleniti koncesijsko pogodbo z Elesom, bomo začeli pripravljati vseh 15 parkov, delo pa bomo končali v približno desetih letih.
Vir: Delo, iz intervjuja z Darkom Trajanovim, MOPE
