Dobra vila prinaša zelenemu dogovoru konkretne cilje
Zeleni dogovor je naša eksistencialna triada – med včeraj, danes in jutri. Nahrbtnik bremen, ki jih nosimo, ker nas je hipnotizirala ideološka, politična in ekonomska moč ideje rasti, ni lahko stresti z ramen. Toda zdaj nismo več v prvem razredu prebujene ekološke zavesti, ki verjame v idejo vzdržnega razvoja. Kar naj bi bil zeleni dogovor, ki z vsakim letom daljša seznam takšnih in drugačnih priložnosti. Ne le za arhitekte zelene politike v državi, pač pa tudi za praktike v večjih podjetjih, ki včasih stresno doživljajo neživljenjske regulatorne pritiske. A če govorimo v prazničnem decembru o priložnostih za zeleni dogovor v letu 2025, se spomnim Delove iskre: Priložnost je kot sončni vzhod. Če čakaš predolgo, jo zamudiš … Torej, politika, država, gospodarstvo, stroka in civilna sfera, dobra vila vas nagovarja.
Saj tudi oba dobra decembrska moža nista neobčutljiva za vse, kar prinaša težko obvladljiva atmosfera. Zato darilni paket Sloveniji s konkretnimi cilji in željami, kako naj razume in upravlja zeleni dogovor v prihodnjem letu. Zdaj in tukaj, naj se, med drugim, dokončno vrže čez ramo popreproščeno razumevanje zelenega prehoda.
Premier dr. Robert Golob je kot energetski strokovnjak in menedžer pred časom modro svetoval, naj gospodinjstva rabijo elektriko ponoči. Racionalni nasvet. Kot predsednik vlade bi lahko nadaljeval še z enim nasvetom – da prihajajo leta, ko bo poraba elektrike rasla. Na to kažejo vsi scenariji o rasti BDP doma in na tujem, virov pa se ne da dobiti kar iz postrežnega kotlička na mizi. Kajti trajnost, če smo se zanjo odločili in je steber zelenega prehoda, pomeni, da vsega, kar je na trgu, uporabljamo manj. Ne pa več. Uporaba virov je že in bo še bolj žariščni izziv politike in gospodarstva, predvsem pa vsakega potrošnika. Čeprav nekateri dvomijo, ali je na primer sploh smiselno pričakovati, da se bo Slovenija morda odločila za kampanjo, kako in za koliko zmanjšati porabo elektrike do leta 2030. Je to res tako nemogoče in bi šlo mimo vseh ušes? Morda pa bodo ekonomski in okoljski učinki manjše porabe prepričljivi?
S takšnim odmevom bi bil morebiti tudi drugače slišan premierov nasvet o porabi elektrike v nočnih urah. Doživel je nekaj hladnih prh. Tokrat neupravičeno. A zdaj, na koncu leta, mu dobra vila prinaša paket želja, kako naj Slovenija spremeni modus operandi za izvajanje zelenega prehoda. Kakšni so globalni razvojni in ekonomski trendi, ni neznanka. Rast ne bo visoka, a še vedno je na prvem mestu vseh prognoz. Ne vzdržni razvoj in ne zeleni prehod. Tudi EU, bolj ko ne sicer upravičeno, v fokus postavlja konkurenčnost, a neizogibno jo čaka odgovor, kako dosegati harmonijo med ekonomijo, rastjo in vzdržnim razvojem.
Brez zelenih barv v razvoju ne bo šlo ne globalno in ne nacionalno. Prognoze za leto 2025 pač samo potrjujejo, kako je zeleni prehod mikrokozmos različnih interesov v vsaki državi posebej. Še dolgo bo tako.
In ker je tako, mora Slovenija po svoji poti z zdravo pametjo pri prenosu bruseljskih direktiv. To zahtevajo nacionalni interesi in cilji, ki si jih je zapisala v nemalo strateških podnebnih in razvojih scenarijev. Le da naj se leta 2025 začne z operativnim zasukom. Določi naj si konkretne in merljive cilje zelenega prehoda s konkretnim programom slovenske zelene politike za leto 2025. Dr. Slavko Ažman v intervjuju o tem, kaj se dogaja v prometu, navaja, da se izpusti povečujejo. NEPN sicer ve, da elektrifikacija voznega parka zmanjšuje izpuste. A se izogne konkretizaciji ciljev. Ne daje impulza, ki bi motiviral in zavezoval. NEPN ni izjema. Slovenija bo zlahka določila letne konkretne cilje zelenega prehoda in to dobra vila ve. Cilji, ki so in morajo biti merljivi, se sami ponujajo: od zmanjšanja emisij, manjšega ekološkega odtisa in dolga, do ciljnih vlaganj v OVE in distribucijsko omrežje, do prehranske samooskrbe in manjše rabe virov, do …
Merljivi cilji potrebujejo še eno novost. Naj Slovenija v interdisciplinarno razpravo o zelenem prehodu vnaša moč strokovne presoje, vrednotenja in suverenega dvoma. Z jasnim dogovorom, da je eno glavnih meril celovit pogled na življenjski ciklus izdelka. Potem bodo tudi OVE, če pri SE sledimo začetku njihove proizvodnje in končni usodi panelov po uporabi, v nekoliko drugačni barvi.
Slovenski zeleni dogovor terja strokovno verodostojnost in končno konkretne letne cilje. To je najprej odgovornost oblasti, politike in stroke. Bo dobra vila uslišana?
Tako. In hvala vsem, ki ste soustvarjali to revijo. Po več kot dvajsetih letih uredniškega dela pri reviji, zdaj ESG, uredništvo prevzema novo vodstvo. Saj sem napisal, da je čas za spremembe. Srečno!