Upravljanje trajnostnega razvoja v kemijski industriji
»Naš cilj je do leta 2030 doseči vsaj 30 % celotne prodaje s trajnostnimi izdelki ter 80 % projektov in razvojnih produktov, usmerjenih v trajnostnost«, predstavlja strateške cilje zelenega prehoda dr. Radmila Wollrab, direktorica področja trajnostnega razvoja v družbi KANSAI HELIOS Slovenija d.o.o., a je tudi odgovorna za trajnostni razvoj celotne Skupine. Rada poudari, da želijo biti najboljši. »Zavezani smo k zagotavljanju preglednosti in izogibanju kakršnemu koli zelenemu zavajanju naših strank in širše skupnosti. Zato smo razvili orodje za ocenjevanje trajnosti naših izdelkov in spodbujanje inovacij k bolj trajnostnim rešitvam. Orodje temelji na že omenjenem okvirju »Safe and Sustainable by Design«.« Pravi, da so v kemijski industriji najbolj izpostavljeni zaradi emisij toplogrednih plinov, porabe naravnih virov ter proizvodnje odpadkov.
Trajnostnost in vse, kar zahteva zeleni prehod, predstavlja strateški imperativ za poslovanje, glavni okvir mu določa ESG oziroma evropska zakonodaja. Kako ste v podjetju uskladili razumevanje trajnostnega razvoja z razvojno strategijo družbe vašega japonskega lastnika? Razlike, podobnosti v pogledih, fokus?
Seveda smo del globalne organizacije z japonskim lastnikom. Naši glavni trajnostni cilji so zastavljeni s strani lastnika, saj moramo kot skupina skupaj dosegati zastavljene cilje. Vendar pa se zaradi različnih geografskih in regulatornih okvirov trajnostna strategija med državami nekoliko razlikuje. EU je prva začela na tem področju in ima natančno predpisane regulativne okvirje, zato se naš japonski lastnik opira na nas. Vidi nas kot vodilne na tem področju. To nikakor ne pomeni, da oni na tem področju niso aktivni. Japonska je že vodilna pri razkritjih po standardih TCFD (Task Force on Climate-related Financial Disclosures). Poleg tega japonska zakonodaja uvaja obvezna trajnostna razkritja, prihodnje leto pa naj bi na Japonskem uvedli standarde za poročanje, ki bodo usklajeni z globalnim okvirjem ISSB (International Sustainability Standards Board).
Toda razlike so.
Glavna razlika, ki jo trenutno opažam, je v evropski strategiji na področju kemikalij za trajnostnost in predlaganem okviru »Safe and Sustainable by Design«. Evropska komisija je 14. oktobra 2020 sprejela Evropsko strategijo za trajnostni razvoj kemikalij (CSS) kot prvi korak k ambiciji »ničelne onesnaženosti«, ki je ključna zaveza Evropskega zelenega dogovora. Namen te strategije je boljša zaščita državljanov in okolja pred škodljivimi kemikalijami ter spodbujanje inovacij z uporabo varnejših in bolj trajnostnih kemikalij. Ko se pogovarjamo o izdelkih kemijske industrije, je v EU varnost kemikalij glavni kriterij. Šele nato sledi okoljska trajnost, kot jo večina razume – z vidika emisij, onesnaževanja zraka, vode in zemlje.
Če je tako, kako vključujete v upravljanje trajnostnega razvoja zaposlene?
Trajnostni razvoj mora vključevati vse ravni zaposlenih. Menimo, da je za aktivno sodelovanje prvi korak razumevanje, kaj sploh trajnostni razvoj je. Zato smo začeli z internimi usposabljanji in delavnicami po meri posameznih poslovnih funkcij. Tovrstna usposabljanja si želimo v prihodnosti razširiti na vse zaposlene. Poleg tega uporabljamo interne komunikacijske kanale za spodbujanje trajnostnih praks in predlogov s strani zaposlenih. Poslovna in trajnostna strategija podjetja se močno povezujeta. Če zaposleni razumejo poslovno strategijo, potem razumejo tudi trajnostno.
Vemo, da je kemijska industrija izpostavljena, ko gre za njene vplive na okolje. Katere vplive bi najbolj izpostavili in kje so največja tveganja?
Najbolj izpostavljeni vplivi naše industrije so emisije toplogrednih plinov, poraba naravnih virov, mislim na vodo in energijo, ter proizvodnja odpadkov, vključno z nevarnimi snovmi. Največja tveganja vidimo v zagotavljanju varnega ravnanja s kemikalijami in preprečevanju onesnaževanja vode in tal. Varnost izdelkov in skrbništvo sta ključnega pomena v kemijski industriji, saj lahko potencialni vplivi na zdravje in okolje med uporabo izdelka vplivajo na povpraševanje, povečajo regulativna tveganja in povečajo stroške.
Kako to preprečiti?
Z inovacijami za obvladovanje teh vplivov. Z razvojem manj strupenih alternativ ne želimo le zmanjšati regulativnih tveganj, temveč tudi poskrbeti za naše zaposlene in stranke. Verjamemo, da nam takšen strateški pristop hkrati omogoča krepitev tržnega položaja in pridobitev konkurenčne prednosti.
Za kakšen sistem upravljanja trajnostnega razvoja ste se odločili, katere službe so vključene in kakšno je sodelovanje vodstva družbe?
Smo podjetje s certifikatom ISO 14001. Vendar je to le eden od treh stebrov trajnosti. S tem certifikatom smo delno že pokrili sistem trajnostnega upravljanja z vidika okolja, saj je le-ta pogoj ob pridobitvi ali ponovni presoji. Podoben pristop oziroma metodo PDCA uporabljamo tudi za druge vidike trajnosti, kot sta socialni in upravljavski vidik. Trenutno smo na različnih stopnjah naših prizadevanj na različnih področjih. Na nekaterih področjih smo še vedno v fazi načrtovanja in razvoja ukrepov, na drugih pa ukrepe že izvajamo. V nekaterih primerih že ocenjujemo rezultate v primerjavi z našimi cilji. Naši trajnostni cilji do leta 2030 so jasni. Da bi jih dosegli, smo aktivirali praktično vse naše oddelke – kadrovski oddelek, oddelek za zdravje, varnost in ekologijo ter oddelke skladnosti poslovanja, nabave, vzdrževanja in razvoja. Trajnostni razvoj uživa popolno podporo vodstva, tako na ravni lokalnih družb kot tudi na ravni Skupine. Na ta način zagotavljamo, da so naši trajnostni cilji v skladu s poslovnimi in da se lahko učinkovito izvajajo v praksi.
Omenili ste jasne cilje do leta 2030. Zapisali ste, da boste ocenili 80 % ciljnih dobaviteljev glede njihove družbene odgovornosti. S katerimi ukrepi in od kod nabavljate surovine za premaze in barve?
Namen ocenjevanja naših dobaviteljev z vprašalnikom o družbeni odgovornosti podjetij, ki smo ga izdelali sami, je zagotoviti, da izpolnjujejo naše standarde trajnosti in etične standarde, ki so predstavljeni tudi v našem kodeksu ravnanja za dobavitelje. Vprašalnik nam pomaga oceniti njihove prakse na področjih kot so okoljska odgovornost, delovni pogoji, človekove pravice in etično poslovno ravnanje. Na ta način lahko prepoznamo tveganja v naši dobavni verigi, spodbujamo odgovorno vedenje in spodbujamo partnerstva z dobavitelji, ki delijo naše vrednote. Navsezadnje je to že priprava na prihajajočo direktivo CSDDD. Njen cilj je zagotoviti, da podjetja prepoznajo, preprečijo in obravnavajo kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v celotni dobavni verigi. Sama ocena pa ima pomemben vpliv na naše strateške nabavne odločitve.
Dobavitelji so z različnih koncev sveta?
Da. Pomemben del naših dobaviteljev predstavljajo velika evropska in globalna kemijska podjetja, ki so že vrsto let vodilna na področju trajnosti. Naše sodelovanje z dobavitelji je tudi na tem področju zato zelo intenzivno in kvalitetno.
Po katerih merilih ocenite trajnostnost izdelkov, kateri so že v prodaji in kakšni so vaši cilji?
To je odlično vprašanje. Zavezani smo k zagotavljanju preglednosti in izogibanju kakršnemu koli zelenemu zavajanju naših strank in širše skupnosti. Zato smo razvili orodje za ocenjevanje trajnosti naših izdelkov in spodbujanje inovacij k bolj trajnostnim rešitvam. Orodje temelji na že omenjenem okvirju »Safe and Sustainable by Design«. Naša začetna prizadevanja dajejo oprijemljive rezultate, kar dokazujejo prejete nagrade in priznanja. 10. septembra letos smo prejeli srebrno nacionalno priznanje za inovacijo v okvirju Dneva inovativnosti Gospodarske zbornice Slovenije za premaze za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo iz biološko obnovljivih virov. Naš cilj je do leta 2030 doseči vsaj 30 % celotne prodaje s trajnostnimi izdelki ter 80 % projektov in razvojnih produktov, usmerjenih v trajnostne izdelke.
Koliko je vaša embalaža reciklabilna?
Ker smo primarno B2B podjetje, se naši izdelki večinoma transportirajo v avtocisternah, v IBC cisternah, ki se ponovno uporabljajo, ali v drobni kovinski embalaži, ki se praviloma reciklira. Na področju B2C se seveda uporablja tudi embalaža iz plastike, kjer pa že uvajamo materiale iz reciklirane plastike.
Skupne porabe energije skorajda ne zmanjšujete, uspešno pa povečujete delež OVE z namestitvijo sončnih elektrarn. Rezultati?
Z večjo osredotočenostjo na obnovljivo energijo delamo pomembne korake pri zmanjševanju naših emisij Obsega 2, kar je v skladu z našimi cilji trajnostnimi cilji. V planu je tudi izgradnja lastne hidroelektrarne. Zavedamo pa se, da največji del naših skupnih emisij prihaja iz obsega 3, natančneje iz kategorije »Kupljeno blago in storitve«. Ta kategorija zajema emisije, povezane s celotno dobavno verigo, vključno s proizvodnjo in prevozom materialov in izdelkov, ki jih kupujemo. Zato nameravamo aktivno sodelovati z našimi dobavitelji in partnerji pri uvajanju bolj trajnostnih praks in izdelkov.
Letos ste prejeli zlato priznanje za trajnostno uspešnost ECO Vadis. Kakšna je bilo utemeljitev presojevalcev?
Kot vi in vaši bralci verjetno že veste, je EcoVadis platforma za ocenjevanje trajnosti, ki ocenjuje uspešnost podjetij na ključnih področjih, kot so okolje, delo in človekove pravice, etika in trajnostna javna naročila. Ponuja podrobne kazalnike z ocenami od 0 do 100, ki podjetjem pomagajo prepoznati prednosti in področja za izboljšave. Medalja EcoVadis je potrditev dosežkov v primerjavi z ostalimi ocenjenimi podjetji v bazi EcoVadis. Letos smo prejeli zlato medaljo, s čimer smo se uvrstili med 5 % najboljših podjetij, ocenjenih na platformi. Kemijska industrija je pogosto predmet strogega nadzora glede okoljskih in etičnih praks. Zato to priznanje poudarja našo zavezanost etičnemu in transparentnemu ravnanju ter varstvu okolja. Naša ambicija je nenehno izboljševanje naših trajnostnih praks in prizadevanje za najvišjo nagrado – platinasto medaljo EcoVadis, ki predstavlja 1 % najboljših podjetij.
V stroki, ne med ekonomisti, so pogosti pozivi, da bi morali začeti iskati ekosistemski odgovor na okoljsko podnebno krizo z razvojnim konceptom odrasti, ne pa rasti. Vaše mnenje?
Se morda sklicujete na izjavo ameriškega ekonomista Kennetha Bouldinga, ki je dejal: »Kdor verjame, da lahko eksponentna rast v končnem svetu traja večno, je norec ali ekonomist.« Obstaja pa tudi tretja vmesna različica med konceptoma rasti in odrasti, ki jo imenuje »post-growth« ali »beyond growth«. Podporniki trdijo, da gospodarskega uspeha ne bi smeli meriti zgolj z rastjo. Predlagajo preusmeritev fokusa z rasti BDP na doseganje širših okoljskih in družbenih ciljev ne glede na to, ali se bo to odrazilo v rasti ali krčenju. Naraščajoči trend k alternativnemu kazalniku, kot je Doughnut Economics ali cilji trajnostnega razvoja, odraža družbeni in politični interes, da bi presegli BDP kot edino merilo napredka. Dokler pa so te razprave osredotočene na tehnične kazalnike ali konceptualne okvire, se paradigma verjetno ne bo spremenila. Ne glede na to, ali se v prihodnosti odločimo za celovito reformo ali postopne spremembe ter ali bo gospodarska rast ostala primarni ali sekundarni cilj, bo treba ključne izzive, kot so podnebne spremembe, okoljska trajnost, družbeno blagostanje, neenakost in varnost, še vedno obravnavati in vključiti v prihodnje politike.
