Preveč ambiciozno bi bilo razmišljati, da lahko vse slovensko kmetijstvo preusmerimo v ekološko, zagotovo pa bi lahko bolj sledili nekaterim drugim državam, meni Bavčeva. Primarne kmetijske pridelave ne vidi kot glavni problem, na nekaterih področjih imamo tudi presežke. »Moja glavna kritika je, da v Sloveniji ni zagotovljen odkup še tistih ekoloških živil, ki jih pridelamo, zato marsikatera ekološka kmetija izgublja dodano vrednost. Precejšen delež ekološko vzrejenih živali zlasti s hribovskih kmetij se proda kot konvencionalno mesto. K nam pa z uvozom prihaja veliko problematičnega zamrznjenega mesa iz tujine, ki je veliko cenejši. Kar zadeva primarno kmetijsko pridelavo, smo agronomi svoje naredili. Zdaj so na vrsti druge stroke, ki bodo morale prispevati svoje,« se odzove na pogost očitek, da pridelamo premalo lokalne ekološke hrane.
Dr. Martina Bavec je že večkrat je predlagala, da bi ekološke kmetije, ker ne uporabljajo kemično-sintetičnih pesticidov in mineralnih gnojil, imele prednost pri zakupu državnih kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih. Država bi s takšno potezo zavarovala pitno vodo in povečala pridelavo rastlinske ekološke hrane.
Vir: Delo, iz intervjuja z dr. Martino Bavec
