Delo otrok v svetu mode
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Otroško delo je še vedno pereča tematika, kjer je pod večkratnim drobnogledom tudi modna industrija. Gre za kompleksen problem, ki izhaja iz revščine, pomanjkanja izobraževanja in neustreznih delovnih zakonodaj v državah proizvodnje tekstila, hkrati pa to vpliva na več generacij. Ne gre zanemariti odgovornega marketinga v svetu mode, kjer so otroci pogosto izpostavljeni nerealističnim standardom lepote. Neodvisna platforma Global Child Forum si prizadeva za dialog in aktivnosti na področju pravic otrok. Obstaja tudi več drugih iniciativ, ki se med drugim borijo za etične prakse v industriji mode in za izkoreninjanje otroškega dela. Otroško delo je tudi del poročevalskih standardov o trajnostnosti, kot so globalni standardi GRI in evropski standardi poročanja o trajnostnosti ESRS, saj je vključitev pravic otrok v poslovno strategijo z vidika lastnih poslovnih procesov in vrednostne verige ključen element za trajnostne poslovne prakse.
V svetovnem gospodarstvu dela skoraj 1 od 10 otrok oz. približno 160 milijonov otrok. Med leti 2016 in 2020 je število otrok v otroškem delu po svetu naraslo za 8 milijonov. Med temi otroci, ki so običajno brez možnosti, da bi kdaj hodili v šolo, je najvišja stopnja nepismenosti na svetu. Žrtve so stare med 5 do 17 let in skoraj polovica teh, približno 79 milijonov, dela v nevarnem okolju. Najhujše oblike otroškega dela so suženjstvo, trgovina z ljudmi, prostitucija in druge dejavnosti, ki neposredno vplivajo na fizično, psihično in moralno dobrobit otroka. Otroško delo je nelegalno v številnih zakonodajah in konvencijah po svetu, ki si skupaj s trajnostnimi cilji Združenih narodov prizadevajo končati otroško delo do leta 2025. Otroško delo ne vpliva samo na eno generacijo, temveč tudi na prihodnje generacije. Največ otroškega dela je na Srednjem Vzhodu in v Severni Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih, v Aziji in na območju Pacifika. V Aziji in na območju Pacifika je v otroško delo vključenih 5,6 % otrok, v Afriki 23,9 %. Vodilna pri preprečevanju otroškega dela je Evropa. Po primerjalni analizi Child Global Foruma je povprečna ocena glede preprečevanja otroškega dela na svetu 4,9 od 10, v Evropi 5,9.
Delo otrok v Sloveniji
Mednarodna konvencija OZN o otrokovih pravicah prepoveduje ekonomsko izkoriščanje otrok, kamor šteje tudi otroško delo, razen v izjemnih primerih, ki so specifično urejeni. V Sloveniji je otroško delo mlajših od 15 let v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepovedano, razen v podzakonsko določenih primerih. Otroci, ki še niso dopolnili 15 let, lahko izjemoma proti plačilu sodelujejo pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih in drugih del s področja kulture, športa, umetnosti ali oglaševanja. Otroci, ki so že dopolnili 15 let, pa lahko opravljajo otroško delo – gre predvsem za priložnostno delo v času počitnic preko študentskega servisa. Tudi otroci, ki so že dopolnili 13 let, lahko v času šolskih počitnic opravljajo lažja dela, vendar to ne sme presegati 30 dni v koledarskem letu. Narava dela, ki ga otrok opravlja, mora biti takšna, da ne škoduje otrokovemu zdravju, morali in razvoju, kar ureja Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb. Za otroško delo morajo starši otroka pridobiti soglasje inšpektorja za delo.
Otroško delo v modni industriji
Kljub temu vse delo, ki ga opravijo otroci, ni otroško delo, kot npr. hišna opravila v družini ali občasno popoldansko delo, kar je lahko za otroke oz. mladostnike koristno in nujno. Vendar pa se vsako delo, ki ogroža otrokovo zdravje, osebni razvoj ali šolanje, šteje za otroško delo. Za slovenska podjetja je lahko problematično predvsem otroško delo v vrednostni verigi, kar se razlikuje glede na sektor dejavnosti. Posebej kritično je otroško delo v sektorju modne oz. tekstilne industrije. Otroško delo v vrednostni verigi modne industrije je kompleksen problem, ki izhaja iz revščine, pomanjkanja izobraževanja in neustreznih delovnih zakonodaj v državah proizvodnje tekstila. Otroci, stari tudi le pet let, v teh državah delajo v nevarnih razmerah, kar vključuje nabiranje na bombažnih poljih, tkanje preprog in šivanje oblačil. Pogosto so izpostavljeni dolgim delovnim časom, nizkemu plačilu in delovnemu okolju, ki pomeni resna tveganja za njihovo zdravje in varnost.
Pri proizvodnji preprog na primer otroci pogosto sedijo na statvah do 14 ur na dan, pri čemer uporabljajo tudi ostra orodja za šivanje preprog in so zaradi dela brez dostopa do šolanja. Nekateri otroci so žrtve trgovine z ljudmi in odpeljani daleč stran od doma, pogosto pod prisilo in nasiljem, da odplačajo družinski dolg, ki ga nikoli ni mogoče odplačati s skromnimi plačami, ki jih prejemajo. Mnogo okrašenih oblačil, ki jih najdemo v trgovinah, je izdelanih ročno po domovih, kjer so deklice pogosto prisiljene šivati skupaj s svojimi materami, da bi dosegle zahtevano kvoto za izjemno nizko ceno na kos. Odsotnost od pouka v teh obdobjih pri deklicah povzroči slabo učno uspešnost in visoko stopnjo osipa obiskovanja šole.
V živahnem svetu mode je tako močno prisoten vidik pravic otrok in otroškega dela, ki pa je pogosto spregledan. Industrija mode je bila s svojimi nenehno spreminjajočimi se trendi in zahtevami po hitrih proizvodnih preobratih večkrat pod drobnogledom zaradi delovnih praks, zlasti tistih, ki vključujejo izkoriščanje otrok.
Odgovorni marketing v svetu mode
Prav tako je pomemben vidik odgovorni marketing. Otroci namreč v modni industriji niso le delovna sila, temveč tudi potrošniki. Prikazovanje otrok v oglasih in tip oglasov, ki so namenjeni otrokom, spodbuja vprašanja o vplivu na njihovo samopodobo, pogled na telo in potrošniške navade. Prakse odgovornega marketinga so ključne za to, da so otroci prikazani na pozitiven, spoštljiv način in niso podvrženi nenehnemu pritisku usklajenosti z nerealističnimi standardi lepote ali potrošnje.
Raziskava Global Child Forum
Neodvisna platforma Global Child Forum, ki si prizadeva za dialog in aktivnosti na področju pravic otrok, je v letu 2023 med seboj primerjala skoraj 800 podjetij, med temi 17 globalnih blagovnih znamk na področju modne industrije, med katerimi sta tudi Adidas in Zalando. Raziskava daje mešano sliko. Določena podjetja so vodje na področju etičnih praks, spet druga za njimi precej zaostajajo. Na splošno pa je industrija oblačil in obutve dosegla oceno 2,6 od 10 možnih točk na področju trga – kako dobro podjetja pri razvoju produktov, marketingu in oglaševanju upoštevajo načela pravic otrok. Z vidika delovnega mesta je industrija oblačil in obutve dosegla povprečje 6,7 točk. Gre za področje, ki preučuje delovno politiko z vidika minimalne starosti, dostojne delovne pogoje in politike družinam prijaznega podjetja.
Iniciative za boj proti otroškemu delu
Primerjava trga služi kot poziv k akciji celotne industrije oblačil in obutve, da v svoje procese in vrednostno verigo prednostno vključijo pravice otrok. Vključitev pravic otrok v poslovno strategijo podjetja ni le moralni imperativ, temveč tudi ključni element za trajnostne poslovne prakse. Za etične prakse v industriji mode si prizadeva tudi veliko iniciativ, kjer se borijo za izkoreninjanje otroškega dela, zagotovitev pravičnega plačila in varne delovne pogoje za vse delavce. Med temi so Fashion Revolution, Clean Clothes Campaign, GoodWeave, Ethical Trading Initiative, The Children’s Rights and Business Principles, Family Online Safety Institute idr. Za spremembe na področju industrije mode so potrebna skupna prizadevanja na strani podjetij, potrošnikov, oblasti in nevladnih organizacij. Podjetja morajo sprejeti in uveljaviti stroge politike na področju otroškega dela, vlagati v odgovorno pridobivanje virov in izvajati transparenten marketing, ki spoštuje otroke kot posameznike.
Kako se na delo otrok v industriji mode odzivajo nekatera podjetja v Sloveniji?
»Strinjamo se, da je otroško delo še vedno velik svetovni problem. V naših vrednotah zelo visoko uvrščamo spoštovanje zaposlenih in obsojamo otroško delo. Podjetje Co. Andraž že vrsto let sodeluje izključno s podjetji iz Evropske unije. Z dobavitelji smo spletli močne poslovne povezave in verjamemo, da delijo iste vrednote. Certifikatov z vidika netolerance do otroškega dela se ne poslužujemo ravno zaradi dejstva, da vsi dobavitelji delujejo na področju Evrope. V primeru, da bi sodelovali z azijskimi dobavitelji, bi zahtevali več dokazil o njihovem načinu poslovanja in zaposlovanja. Otroško delo obsojamo in si prizadevamo, da delavci, sploh pa otroci, ne bi bili izkoriščeni. Večkrat smo dobili ponudbe za prestavitev proizvodnje na azijski trg, a smo jih brez pomislekov zavrnili. Trudimo se, da bi bili naši izdelki kakovostni in funkcionalni ter drugačni, saj se zavedamo, da smo le na ta način dovolj konkurenčni za velik trg. Z našo uspešnostjo si lahko zagotovimo proizvodnjo v Sloveniji ter uporabo visokokakovostnih evropskih materialov s certifikati. Na ta način dokazujemo, da je modo moč ustvarjati tudi v drugačnih pogojih – pogojih, kjer delavci niso izkoriščeni, oblačila pa nam služijo vrsto let.«
»Konkretno v naši dobavni verigi ta tema ni v ospredju, saj smo v segmentu sintetičnih prej – naša predhodna veriga (upstream) ni tekstilna, ampak je kemična industrija, kjer gre tudi v drugih državah za tehnološko napredne procese, kjer delo otrok ni aktualno. V naši dobavni verigi so ključni certifikati – pomemben za sintetične materiala je GRS certifikat (global recycled standard), ki ga imamo tako sami kot vsi naši dobavitelji vhodnih surovin. Le-ta potrjuje, da podjetje zagotavlja ustrezne standarde varstva okolja in zaposlenih. Certificiranje poteka enkrat leto s strani zunanjih neodvisnih organizacij. Precej bolj je tema otroškega dela aktualna pri naravnih materialih (bombaž) in pri proizvodnji končnih izdelkov (barvanje, šivanje). Poleg otroškega dela so tu še druge problematične prakse na področju izkoriščanja zaposlenih v tekstilni industriji, kot je prisilno delo Ujgurov, pa tudi v Evropi – izkoriščanje migrantov v italijanskih usnjarnah in veliko teh praks se še najde. Kako lahko pojasnimo, da lahko par bombažnih kratkih hlač kupite za 3 ali 4,99 EUR (iz zadnjega letaka enega od trgovcev), hlače imajo celo OekoTex certifikat, kar pomeni, da so testirane na potencialno tvegane snovi? Po drugi strani pa vam tudi usnjena Dior torbica za 3.000 EUR ne zagotavlja, da so bili vsi zaposleni v verigi ustrezno obravnavani. Dogodki kažejo, da tudi globalne in luksuzne znamke ne uspejo (ne želijo, se ne potrudijo dovolj) zagotoviti vseh vidikov trajnosti v verigi.
Če pogledamo vse vidike trajnosti, torej tudi družbenega, in celotno verigo, žal naravni materiali, sploh bombaž, padejo na dno lestvice. Potrošniki tega žal ne sankcioniramo in smo še vedno veseli, da smo opravili ugoden nakup ali se nam na torbici sveti napis MK.«
»Proizvodnja naših izdelkov je v Sloveniji in EU, kjer veljajo visoki standardi. Seveda izvajamo tudi kontrole proizvodnje, ko kontroliramo kakovost izdelave. Sama sem v tekstilni industriji že 20. leto in tekstilna industrija bi morala biti že zdavnaj 100-% avtomatizirana. Osebno sem mnenja, da je to že za odraslo osebo težko, garaško delo, kaj šele za otroke. V EU pa se srečujemo s tem (tudi v Sloveniji), da se klasične proizvodnje zapirajo, ker šiviljski poklic ni aktualen med mladimi. Upam, da pridejo kmalu rešitve. Problem je predvsem, kako zašiti različne materiale in kroje z robotskimi stroji. Nič še ne kaže dobro in v določenih državah zaradi revščine delajo otroci. Sama sem za robotizacijo tega sektorja. Slovenija bi lahko bila v tem sektorju uspešna. Imamo zelo strokoven/inženirski kader. Trenutno glede tega potekajo pogovori z ekipo pri nas, saj bi lahko bil Toper, kot nekoč veliko tekstilno podjetje in sedaj obujena blagovna znamka, dober primer, da v Sloveniji končno dobimo 100-% avtomatizirano robotsko tekstilno proizvodnjo, ki bi izdelovala izdelke tudi za velike blagovne znamke v EU. Vendar bi morali dobiti podporo države. To je projekt za 5 let naprej. Znanja in idej imamo dovolj. Vključevati bi morali tudi uporabljene materiale, da se približamo zeleni prihodnosti. Absolutno pa izobraževati ljudi, da kupujejo kvalitetna oblačila in ne hitre mode. Vse je povezano eno z drugim. Če ljudje ne bi kupovali blaga iz tretjih držav in hitre mode, tudi otroci ne bi delali v proizvodnjah. Vse se vrti okoli denarja.«
H&M Hennes & Mauritz d.o.o.
»Delo otrok je za skupino H&M popolnoma nesprejemljivo. Od leta 1997 imamo politiko prepovedi dela otrok, ki temelji na konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in konvenciji ILO o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja. Skupina H&M deluje proaktivno in sodeluje z lokalnimi nevladnimi organizacijami v več državah. V okviru našega proaktivnega dela se v vseh naših proizvodnih državah periodično izvajajo ocene tveganja, ki vključujejo tudi tveganje dela otrok. Dovoljujemo, da proizvodnja za skupino H&M poteka le pri dobaviteljih in v tovarnah, ki so zavezane našim vrednotam in podpisujejo našo strogo Zavezo k trajnosti. Služi kot oris pričakovanj, ki jih ima skupina H&M do svojih poslovnih partnerjev v primeru suma ali odkritja dela otrok, kot tudi potrebne korektivne ukrepe. Imamo posebne smernice za obravnavanje primerov dela otrok, ki navajajo naše standarde in popravne ukrepe, če se odkrije uporaba dela otrok. Na naši spletni strani razkrivamo podatke o vseh naših največjih proizvodnih trgih, od leta 2013 pa objavljamo tudi seznam dobaviteljev.«
