Evropska investicijska banka in zeleni prehod
| Avtor: Jože Volfand |
»Praksa kaže, da čakanje na nepovratna sredstva ni vedno najboljša strategija; pomembno je, da so vedno pripravljeni dobri projekti, ki jih lahko podprejo različni akterji, od komercialnih bank do razvojnih bank in nas, mednarodnih finančnih institucij. Na koncu bi rad dodal, da so vrata naše pisarne v Ljubljani vedno odprta,« tako vabi podjetja k sodelovanju dr. Simon Savšek, vodja pisarne Skupine Evropske investicijske banke v Sloveniji, in dodaja, da je Skupina finančna roka EU, njena glavna prednostna naloga pa je zeleni prehod. Nedavno so sprejeli strateški načrt z osmimi glavnimi prednostnimi naložbami, kar je lahko zainteresiranim podjetjem nova spodbuda za sodelovanje z EIB. Sicer pa dr. Simon Savšek meni, da je uspeh zelenega prehoda odvisen od zmožnosti oskrbe s čisto in cenovno dostopno energijo. Navaja tudi več projektov, ki so jih financirali v Sloveniji in v drugih članicah EU.
Podjetja, zlasti tista, ki so zavezana trajnostnemu poročanju, se za inoviranje poslovnega modela skladno s cilji zelenega prehoda odločajo zaradi zahtev bank, nadzornikov in trga, vendar hkrati že vidijo priložnosti za dvig njihove konkurenčnosti. Vendar pa v precejšnjem delu podjetij zeleni prehod sprejemajo predvsem kot tveganje. Kakšne so vaše ugotovitve?
Skupina Evropske investicijske banke (EIB) je finančna roka EU, njena glavna prednostna naloga pa je uspešen zeleni prehod. Odprti smo za sodelovanje s podjetji, ki jih zanimajo naše privlačne priložnosti zelenega financiranja, zato jih vabimo, da stopijo v stik z našo pisarno v Ljubljani. Za uspešen zeleni prehod je ključno, da ohranimo gospodarsko konkurenčnost in zagotovimo cenovno dostopnost, pri čemer ne sme zaostajati nobena država ali regija. Podpreti moramo kmete pri prilagajanju na podnebne spremembe in blaženju njihovega vpliva, dekarbonizacijo težke industrije in prometnega sektorja ter pomagati državljanom pri financiranju potrebnih naložb v energetsko učinkovitost domov, kar bo prispevalo k nižjim emisijam in cenejšim gospodinjskim računom.
Toda zeleni prehod je, pravijo podjetja, tudi tveganje.
Tveganje je le, če ga ne izvedemo pravilno. Če evropska podjetja ne bodo uspela vstopiti v svetovno revolucijo čiste energije, ki je že v polnem zamahu, bo trpela naša rast produktivnosti. Zamudili bomo inovacije, povezane z razvojem čistih tehnologij, in bomo še naprej odvisni od zunanjih dobaviteljev fosilnih goriv, kar smo se na lastni koži že lahko občutili. Če ne bomo vlagali v zeleni prehod, bodo naša podjetja in gospodarstva izpostavljena posledicam pregrevanja našega planeta, kot smo videli ob nedavnih tragičnih poplavah v srednji in vzhodni Evropi. V EIB vidimo v prehodu priložnost za vzpostavitev bolj trajnostnega modela rasti, ki bo infrastrukturo in podjetja bolje zaščitil pred nevarnostmi segrevanja planeta. Omogočil bo tudi nižje račune za elektriko za naša gospodinjstva in manjše onesnaževanje našega zraka, tal in voda. Odločeni smo, da bomo zagotovili finančna orodja, potrebna za uspešen prehod na zeleno in digitalno tehnologijo.
Utrjujete svojo vlogo »podnebne banke«?
Seveda, saj si Skupina EIB vsak dan prizadeva izpolniti te zelene cilje. Lani je bila več kot polovica naših posojil namenjena podnebnim in okoljskim ukrepom. Skoraj 50 milijard evrov. To je več kot dvakrat toliko kot pred štirimi leti. Naše financiranje poteka pod zelo privlačnimi pogoji, pogosto v kombinaciji s svetovalnimi storitvami in finančnimi orodji iz proračuna EU ali v partnerstvu z lokalnimi bankami. Dobra novica je, da po zadnji raziskavi Evropske investicijske banke (EIBIS) skoraj vsako podjetje v Sloveniji (96%) sprejema ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Glavne pobude, ki jih sprejemajo slovenska podjetja, so dejavnosti za zmanjšanje količine odpadkov in recikliranje (85 %) ter izboljšanje energetske učinkovitosti (71 %). Slovenska podjetja sprejemajo tudi ukrepe za boljšo pripravljenost na vplive podnebnih sprememb. Večina slovenskih podjetij (57 %) je izvedla naložbe za spopadanje z vplivi neugodnih vremenskih pojavov in zmanjšanje emisij ogljika. Dve tretjini (67 %) jih namerava v naslednjih treh letih vlagati v ta področja. Slovenska podjetja na splošno pogosteje kot druga v EU sprejemajo posebne ukrepe. Pri tem so največje »prednosti« zaznane pri naložbah v nova, manj onesnažujoča poslovna področja in tehnologije (53 % v primerjavi z 32 %) ter dejavnostih za zmanjševanje odpadkov in recikliranje (85% v primerjavi s 67 %). Slovenska podjetja menijo, da ostajajo izzivi, ko gre za strožje podnebne standarde in predpise. Kar 33 % slovenskih podjetij jih vidi kot tveganje in ne kot priložnost (19 %).
Kako se slovenska podjetja odzivajo na vaše kreditne priložnosti glede na zavezo EIB, da bo zagotovila 100-odstotno skladnost s ciljem Pariškega sporazuma o 1,5 stopinje Celzija in da bo vsaj 50 % svojih letnih naložb usmerila v podnebne ukrepe in okoljsko trajnost? Katere vrste projektov jih zanimajo in kako se to zanimanje razlikuje od drugih držav EU?
Načeloma je do financiranja skupine EIB upravičen vsak projekt, ki ga je mogoče financirati in je v skladu s prednostnimi nalogami politike EU in Pariškim podnebnim sporazumom. To vključuje na primer proizvodnjo čiste energije iz obnovljivih virov, polnjenje električnih vozil, izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, vključno s podjetji, čisti promet, kot je železniška infrastruktura, in izboljšanje električnega omrežja. Poleg čiste energije naš seznam prednostnih nalog vključuje podporo trajnostnemu kmetijstvu in biogospodarstvu, podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki razvijajo inovativne nove tehnologije. Prav tako podporo ravnanju z odpadki in vodo ter naložbe v tako imenovane kohezijske regije, kjer je dohodek na prebivalca nižji, kar prispeva k zbliževanju življenjskih standardov v Evropski uniji. Poseben poudarek dajemo tudi projektom, ki krepijo odpornost naše infrastrukture in prilagajanje podnebnim spremembam.
Pred kratkim ste sprejeli strateški načrt z osmimi glavnimi prednostnimi naložbami.
Da, zato vsa zainteresirana podjetja in subjekte javnega sektorja vabim, da ga preverijo ali stopijo v stik z nami in se o njem pogovorijo. Kot finančna roka EU sodelujemo z državami in tudi podnacionalnimi subjekti, npr. regijami, mesti, ter zasebnim sektorjem, da bi povečali naložbe v projekte, ki prispevajo k podnebnim ukrepom, okoljski trajnosti in vključujočemu razvoju. Projektom dodeljujemo neposredna posojila. Pri manjših projektih nudimo posojila ali drugo pomoč posrednikom, kot so lokalne ali razvojne banke, ki nato zagotavljajo finančna sredstva malim podjetjem, ki so hrbtenica naših gospodarstev. Naše svetovalne storitve ponujajo široko paleto podpore strankam, ki potrebujejo pomoč pri razvoju projekta ali iskanju ustreznega financiranja. Za zelene projekte zagotavljamo inovativno financiranje, ki na trgu ni zlahka dostopno. Pri tem pogosto združujemo vire, na primer z Evropsko komisijo, poleg tega pa lahko ponudimo nepovratna sredstva in tehnično pomoč, da projekti uspejo.
Kakšni so obeti za Slovenijo?
Skupina EIB, ki jo sestavljata Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF), je za leto 2023 napovedala 359 milijonov evrov novih finančnih obveznosti za projekte, ki podpirajo rast in zaposlovanje v Sloveniji, vključno z dvema garancijskima pogodbama, ki ju je podpisal EIF, v vrednosti 67 milijonov evrov za podporo digitalnega in zelenega prehoda podjetij. Med podprtimi projekti so bila tudi ključna infrastrukturna prizadevanja, vključno s posojilom v višini 250 milijonov EUR za izgradnjo drugega železniškega tira, ki bo povezal železniško vozlišče Divača s ključnim pristaniščem Koper. To je projekt, ki bo pripomogel k zmanjšanju emisij CO₂ in poudarja zavezanost banke strateškemu razvoju infrastrukture in čistejšemu prometu. V energetskem sektorju je EIB sodelovala z regionalnimi podjetji pri krepitvi električnega omrežja. Posojilo družbi Elektro Primorska v višini 42 milijonov evrov podpira energetski prehod in krepi nacionalno elektroenergetsko infrastrukturo s projektom, ki upošteva najvišje trajnostne standarde.
Kako poteka financiranje prek EIBja in ali vas v Sloveniji prepoznajo?
Trendi v Sloveniji so podobni trendom v sodobnem bančništvu. Zato si v zadnjih letih prizadevamo, da bi se še bolj približali našim strankam. Javni sektor nas v veliki meri pozna, prav tako banke in razvojne institucije. Poleg tega vidim priložnost, da podjetjem pomagamo razumeti, kdo smo in kaj ponujamo. Pomembno je tudi poudariti, da smo banka s širšim javnim interesom. Zato imamo podrobnejša ali, lahko bi rekli, strožja merila za ocenjevanje posameznih projektov. Na primer, ne zasledujemo samo komercialnih interesov. Seveda morajo projekti izpolnjevati klasična bančna merila, vendar imamo tudi močno ekipo inženirjev, ki ocenjuje, ali projekt res zasleduje ta širši javni interes. Investicijski projekt mora biti na primer skladen z našimi prednostnimi nalogami. Rad bi poudaril, da si poleg financiranja prizadevamo podpirati podjetja in javne institucije tudi s svetovalnimi storitvami v vseh fazah projekta. Svetovalne službe, kot so JASPERS, ELENA, TARGET itd. so v Sloveniji prisotne vsako leto in prispevajo k uspešni izvedbi projektov.
Kaj lahko poveste o svetovalnih storitvah EIB?
EIB ponuja široko paleto svetovalnih storitev, ki zajemajo vse faze projektnega cikla in še več, da bi se naložbeni projekti lahko uresničili. Naše storitve so na voljo javnim in zasebnim nosilcem projektov. Podpiramo razvoj projektov in javne organe, izboljšujemo dostop do financiranja in poslovno okolje na splošno. Izvajamo tržne in sektorske študije, da bi razumeli potrebe različnih panog in regij. Strankam pomagamo zasnovati njihovo strategijo in izpopolniti njihova znanja ter jim posredujemo naše znanje in izkušnje, da lahko na koncu same upravljajo projekte. Z našo podporo tudi vodimo projekte skozi korake, ki so potrebni za zagotovitev financiranja, in po potrebi uporabimo zapletene ali priložnostne finančne rešitve.
Kakšno je zanimanje podjetij za svetovalne storitve?
Svetovalne storitve so močno zastopane tudi v Sloveniji. Svetovalno vozlišče InvestEU, JASPERS, TARGET in ELENA v Sloveniji podpirajo trajnostni razvoj in prehod v nizkoogljično družbo. Svetovalno vozlišče InvestEU je na primer podprlo slovenska distributerja električne energije, Elektro Maribor in Elektro Primorska, pri izgradnji zmogljivosti za upravljanje okoljskih in družbenih vidikov novih naložb v distribucijska omrežja. Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri projektu Green Gateway, kjer sta Slovenski regionalno razvojni sklad in SID banka prejela podporo za oceno portfelja in razvoj zelenih produktov z uskladitvijo s taksonomijo EU in upravljanjem tveganja podnebnega financiranja.
Katere pa so trenutne prioritete glede zelenih naložb v Sloveniji?
Prednostni nalogi skupine EIB v Sloveniji sta trajnostni promet in čista energetska infrastruktura. Poleg tega vidimo veliko potrebo po izboljšanju energetske učinkovitosti javnih stavb ter socialnih in cenovno dostopnih stanovanj ter povečanju financiranja inovativnih zelenih tehnologij. Skupina EIB prek Evropskega investicijskega sklada podpira mala in srednje velika podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Prednost daje kapitalskim naložbam, namenjenim podjetjem v zgodnjih fazah razvoja in podjetjem v velikem obsegu, da bi okrepila slovenske kapitalske trge.
V okviru pobude ELENA, ki zagotavlja nepovratna sredstva za projekte energetske učinkovitosti in trajnostnega prometa, izstopata projekt trajnostne mobilnosti (SMP Slovenija), ki bo izboljšal infrastrukturo za električna vozila, kolesarske steze in javni promet v devetih slovenskih občinah, ter projekt energetske učinkovitosti v vzhodni Sloveniji, ki bo prenovil 68 stavb in več kot 15.000 točk javne razsvetljave. Za izboljšanje kakovosti zraka in razogljičenje prometa bo Mestna občina Ljubljana (MOL) v okviru novih projektov dobila baterijske električne avtobuse, avtobuse na gorivne celice, električni trajekt ter polnilno infrastrukturo za električna vozila in vodik. Poleg tega bodo MOL in pet drugih občin v okviru programa tehnične pomoči ELENA razvijale projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v javnih stavbah, daljinskem ogrevanju in ulični razsvetljavi.
EIB je prva izdala zelene obveznice, danes pa so že neločljiv del vseh obveznic, tudi v Sloveniji je bilo nekaj primerov izdaje zelenih obveznic. Kako bi lahko pospešili uporabo tega instrumenta za doseganje ciljev razogljičenja, krožnega gospodarstva in zelene infrastrukture v Sloveniji?
EIB je od leta 2007, ko je izdala prvo zeleno obveznico na svetu, presegla mejo 100 milijard evrov v skupnih izdajah obveznic za ozaveščanje o podnebnih spremembah (CAB) in obveznic za ozaveščanje o trajnostnem razvoju (SAB). EIB je 4. oktobra 2024 ta mejnik obeležila na luksemburški borzi vrednostnih papirjev, ki je referenčna svetovna borza za trajnostne obveznice.
Danes te obveznice predstavljajo skoraj dve tretjini tako imenovanih GSSS (zelenih, trajnostnih, s trajnostjo povezanih in socialnih obveznic), za katere se ocenjuje, da bo letos izdanih za skupno približno 1 bilijon USD ali približno 15 % vseh svetovnih izdaj obveznic, kar je pomemben delež, ki ga ne smemo zanemariti. To jasno kaže na velik potencial tudi v Sloveniji, kjer so tako država kot podjetja že izdali takšne obveznice in prispevali k oživitvi kapitalskega trga. Kot veste, je Vlada Republike Slovenije lani sprejela strategijo razvoja kapitalskih trgov, izdajanje tovrstnih finančnih instrumentov pa je ključno za oživitev kapitalskega trga v Sloveniji. Poleg tega so izjemno pomembne tudi druge, nekoliko bolj tvegane oblike financiranja, kot so zasebni kapital, tvegani kapital ter garancije za zelene in inovativne projekte. Kot sem že dejal, ima pri tem pomembno vlogo EIF, naša sestrska institucija, ki je v takšne oblike financiranja v Sloveniji vložila že pol milijarde evrov. Verjamem, da lahko skupaj s slovenskimi razvojnimi institucijami in bankami ter ob podpori evropskih skladov, kot sta InvestEU in EIC, ustvarimo zgodbo o uspehu tudi na tem področju.
Ali se s sprejemom koncepta ESG in taksonomije EU pristopi k zelenemu prehodu v podjetjih spreminjajo?
Okoljsko-socialno upravljanje in taksonomija EU imata ključno vlogo pri spodbujanju jasnosti, odgovornosti in primerljivosti na področju zelenega financiranja. V preteklih letih je EIB podpirala rast trga zelenih obveznic z izdajanjem obveznic ter razvojem upravljanja trga in standardov. Sodelujemo s številnimi partnerji in podpiramo Evropsko komisijo pri njenem akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti. Prepričani smo, da moramo pri zelenem prehodu ohraniti hiter tempo. S tem želimo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. Prav tako zato, da bi ohranili gospodarsko konkurenčnost ter okrepili našo strateško avtonomijo, varnost in stabilnost v vse bolj zapletenih geopolitičnih razmerah.
Kje naj bo torej fokus?
Uspeh zelenega prehoda je odvisen od naše zmožnosti oskrbe s čisto in cenovno dostopno energijo za napajanje naše industrije, naših vozil in domov. Za to so potrebne obsežne naložbe v razvoj prebojnih tehnologij z ničelno neto vrednostjo, ki bodo nadomestile industrijske procese, temelječe na fosilnih gorivih. Dobra novica je, da se evropska podjetja lotevajo zelenega prehoda. V tem vidijo pomembno in novo poslovno priložnost. Nedavno poročilo (maj 2024) Mednarodne agencije za energijo kaže, da so se svetovne naložbe v proizvodnjo petih ključnih tehnologij čiste energije – sončne, vetrne, baterijske, elektrolitske in toplotne črpalke – lani v primerjavi z letom 2022 povečale za 70 %. Javne institucije, kot je skupina Evropske investicijske banke, imajo ključno vlogo, saj zmanjšujejo obseg tveganja za naložbe v zasebnem sektorju. Ko se vključimo v projekt, je to žig odobritve, ki zmanjša tveganje in pritegne podporo komercialnih bank ali zasebnih podjetij. Bili smo med podporniki vetrnih elektrarn na morju, ko je bil ta sektor še v povojih. Danes smo vodilni na področju inovativnih naložb v zeleno tehnologijo. Podpiramo celotno verigo čistih tehnologij, od razvojne faze do predstavitve, razširitve in uporabe.
Ste lahko konkretni?
Seveda, naj predstavim nekaj primerov našega dela v Evropi, ki bi jih lahko razširili po vsem svetu. V Belgiji financiramo projekt Steelanol, prvi predstavitveni obrat za proizvodnjo naprednega bioetanola. V Avstriji in na Švedskem podpiramo projekte za dekarbonizacijo proizvodnje jekla. V Španiji sodelujemo z družbo Iberdrola pri gradnji velikega obrata za proizvodnjo zelenega vodika, ki bo eden največjih za industrijsko uporabo v Evropi. Poleg tega financiramo podjetja, kot je proizvajalec baterij Verkor v Franciji. Podpiramo jih od začetnih faz demonstracijskih obratov do izgradnje njihove giga tovarne.
V raziskavi EIB o podnebju 2023 – 2024 je med drugim navedeno, da samo tretjina (37 % ali 7 od stotih točk manj od povprečja EU) ve, da je med ukrepi za omilitev podnebnih sprememb pomembna boljša izolacija stavb. Podobnih je še nekaj ocen. Ali je bilo tudi osveščanje glede zelenega prehoda razlog za vaše srečanje s študenti na različnih fakultatah po Sloveniji? Katere teme so jih zanimale?
Zavedanje o podnebnih spremembah v Sloveniji je močno. Glede na lanskoletno raziskavo o podnebju je Slovenija ena od dveh držav v EU, kjer so podnebne in okoljske težave na vrhu seznama izzivov, ki jih anketiranci vidijo za svojo državo. Druga država je Danska. Poleg tega je zadnja objava pokazala, da je Slovenija med prvimi petimi državami EU z največ znanja o posledicah podnebnih sprememb. Zaradi tega je vloga ozaveščanja še toliko pomembnejša, kar je tudi eden od razlogov, zakaj sem obiskal številne univerze v Sloveniji. Študente je zelo zanimalo, kako izvedljiv je zeleni prehod, kje so podnebni vplivi najbolj vidni, kateri finančni instrumenti so na voljo, kdo bo financiral zeleni prehod in kako lahko pomaga skupina EIB. Zanimale so jih tudi poklicne možnosti v naši instituciji in kako lahko evropske institucije sodelujejo. Prepričan sem, da je tovrstni dialog s študenti ključen tudi za zaposlovanje dobrih kadrov v prihodnosti. Ne smemo pozabiti, da je pomanjkanje kakovostnih človeških virov danes ena največjih ovir za Slovenijo in EU pri doseganju bolj konkurenčnega gospodarstva.
Kaj svetujete podjetjem glede priprave vlog za financiranje projektov zelenega prehoda?
Zlasti naj ne odlašajo s pripravo vlog za financiranje zelenih in drugih ključnih tehnologij. Praksa kaže, da čakanje na nepovratna sredstva ni vedno najboljša strategija; pomembno je, da so vedno pripravljeni dobri projekti, ki jih lahko podprejo različni akterji, od komercialnih bank do razvojnih bank in nas, mednarodnih finančnih institucij. Na koncu bi rad dodal, da so vrata naše pisarne v Ljubljani vedno odprta.
