Uporaba lesa in drugih materialov iz lesenih vlaken je v Sloveniji zelo razširjena pri stavbnem pohištvu, saj ima skoraj polovica gospodinjstev lesena vrata, skoraj tretjina pa lesena okna. Večina ima tako v spalnicah kot v dnevnih sobah talne obloge iz lesa ali drugih obnovljivih materialov ali iz laminata. Precej nižji pa je delež tistih, ki prebivajo v lesenih stavbah, in sicer 2,5 %. Ta nizka številka je verjetno povezana z napačnimi predstavami o slabostih lesene gradnje, kot so prepričanja, da je lesena gradnja dražja, da les ni dovolj močan za večje konstrukcije, da so požari v lesenih stavbah nevarnejši in da je obnova po poplavah težja, kar pa ne velja. Čeprav se potrošniki v veliki meri zavedajo določenih prednosti lesene gradnje v primerjavi z zidano, kot so manjša škodljivost za okolje, potencialna energetska varčnost, manjša dovzetnost za potresne poškodbe in pozitivni učinki na zdravje, jih hkrati skrbi dražje vzdrževanje, večja dovzetnost za požare, slabša učinkovitost v vlažnih okoljih, slabša zaščita pred hrupom in kratkotrajnost lesene gradnje.
Za spodbujanje okolju prijaznejše gradnje, prenove in opremljanja stanovanj, bi morali deležniki, kot so lesna industrija, oblikovalci politik in drugi, v komunikacijskih kampanjah odpravljati predsodke o slabostih lesene gradnje in bolj poudariti njene prednosti. Podobno velja za uporabo lesa za stavbno in drugo pohištvo, kjer se potrošniki premalo zavedajo povezave med izbiro materiala in okoljsko prijaznostjo. Pomembno je poudariti, da so tudi leseni materiali lahko zelo vzdržljivi in cenovno dostopni ter da njihovo vzdrževanje ni zapleteno, kar so ključni dejavniki pri potrošniških odločitvah.
Vir: dr. Ana Slavec, Priročnik Poslovni izzivi lesnopredelovalne industrije do leta 2030
