Saubermacher Slovenija
Pred kratkim je eno največjih zasebnih komunalnih podjetij, podjetje Saubermacher Slovenija, prejelo novo (staro) vodstvo. Samostojno vodenje sta tako prevzela Robert Čajić in Andrej Gomboši, ki sta pri vodenju podjetja sodelovala že predhodno skupaj z dolgoletnim direktorjem Rudolfom Horvatom, ki je odšel v zaslužen pokoj. Tako smo se o recikliranju, trendih Zero Waste, ločevanju, recikliranju in drugem tokrat pogovarjali z novim direktorjem, Robertom Čajićem.
Slovenija večkrat navaja kot uspešno doseženo stopnjo ločenega zbiranja in recikliranja, kar jo naj bi uvrščalo med vodilne države v EU. Vendar o visoki stopnji recikliranja, 60 %, ni enotnega mnenja. Kako je na vašem območju z ločenim zbiranjem in reciklažo, saj je vaše geslo, da reciklirate vse, kar je mogoče. In kako je z odlaganjem odpadkov? Podatki tudi kažejo, da so med občinami velike razlike pri rezultatih ločenega zbiranja. Zakaj?
Podjetje Saubermacher Slovenija velja za izredno stabilnega in zanesljivega poslovnega partnerja, zato nas podjetja nemalokrat prosijo za nove, drugačne in inovativne rešitve na področju ravnanja z odpadki. In prav reciklaža je pomemben del tega vidika. Z ločenim zbiranjem odpadne embalaže, stekla ali papirja ter nadaljnjim sortiranjem teh odpadkov nastanejo frakcije odpadkov, ki so še koristne in jih proizvajalci različnih izdelkov lahko ponovno uporabijo. S tem se varčujejo osnovne surovine in energija za proizvodnjo teh osnovnih sestavin.
Tako gremo z uvedbo novega načina zbiranja odpadkov vse bolj v smeri strategije čim manj odpadkov, s čimer se približujemo krožnemu gospodarstvu in konceptu Zero Waste. S partnerskim odnosom z industrijo lahko dosežemo, da se pri izdelku uporabi manj surovin, ki jih ni možno reciklirati. Pomembno je, da delujemo tudi preko centrov ponovne uporabe in tako ustvarimo čim več inovativnih izdelkov iz teh reciklatov. Zato je recikliranje in ponovna uporaba vsekakor naša vizija in način, ki ga podpiramo in v katerega verjamemo.
In če se dotaknem še občin. Po zbranih podatkih v občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, velikih razlik pri rezultatih ločenega zbiranja ne zaznavamo. Podatki o zbranih količinah komunalnih odpadkov zadnjih deset let jasno kažejo, da količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov v skupni količini zbranih komunalnih odpadkov pada. Če je še pred desetletjem delež zbranih mešanih komunalnih odpadkov v skupni količini komunalnih odpadkov znašal nekaj čez 42 %, se je le ta v letu 2023 močno znižal in je dosegel delež 26 %. Pri zbranih količinah bioloških odpadkov pa je slika povsem drugačna, saj delež zbranih bioloških odpadkov v skupni količini komunalnih odpadkov narašča. Zanimivi pa so podatki sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov, ki kažejo sliko, da so v črni posodi še zmeraj odpadki, ki vanjo ne spadajo (pretežno biološki odpadki, plastika in tekstil), kljub ozaveščanju uporabnikov storitev.«
Saubermacher je med tistimi družbami v Sloveniji, ki je med cilje svojega poslanstva na trgu na najvišje mesto postavila ZERO WASTE, hkrati pa krožno gospodarstvo. Kakšne so zmogljivosti komunalnih podjetij, da postanejo glavni akterji pri ravnanju z odpadki kot viri?
Res je, ZERO WASTE je pri nas zapisan zelo na vrhu lestvice strateškega delovanja. Prav tako pa so dovršene tehnološke rešitve nekaj, k čemur stremimo tako v Sloveniji kot v našem matičnem podjetju v Avstriji. Prav zaradi tega smo letos pripravili tudi strategijo do leta 2030, v kateri je jasen cilj umestitev družbe Saubermacher Slovenija kot vodilne na področju inovativnih tehnologij ravnanja z odpadki s poudarkom na krožnem gospodarstvu.
Večkrat smo že omenili nov način zbiranja odpadkov, t. i. Smart Waste (opp. Pametni odpadki), kjer se z uvedbo senzorike in skenerjev identificira pri povzročitelju količina odpadkov, kvaliteta odpadka ipd. Na ta način se lahko ugotovi, ali je sortiranje pravilno. Dandanes nam digitalizacija omogoča, da določimo vrsto in količino odpadkov ter optimiramo celotni sistem ravnanja z odpadki pri odvozu.
Zavedamo se, da je preobrazba v smeri digitalizacije poslovnih procesov nujna oz. potrebna. Sami v tej smeri ravnamo trajnostno. Uvajamo nove digitalne rešitve na področje zbiranja odpadkov, imamo lastno aplikacijo, ki je pomoč uporabnikom storitev v gospodinjstvih, ter aplikacijo, ki omogoča optimalno načrtovanje logističnih poti, s čimer posledično znižujemo ogljični odtis. V prihodnosti tako načrtujemo še več digitalnih rešitev.
Vaše podjetje je na trgu s pionirskimi rešitvami pri ravnanju z nenevarnimi in nevarnimi odpadki. Kakšno je vaše stališče o termični obdelavi nereciklabilnih odpadkov?
Pri vsaki obdelavi odpadkov ostajajo frakcije, ki jih ni mogoče reciklirati. Zato je energetska izraba slednjih smiselna in bi morala biti vključena kot del celovitega ravnanja z odpadki. Trenutno te odpadke in s tem tudi energijo, ki jo lahko iz njih pridobivamo, večinsko izvažamo v tujino. To po našem mnenju ni v redu. Z ustrezno energetsko izrabo lahko namreč pridobivamo energijo, ki jo zadržimo doma. Tovrstno razmišljanje pa je še kako pomembno, ko se odpira vprašanje energetske krize.
Kaj pričakujete od okoljske politike pri ravnanju z odpadki glede na cilje, ki jih Slovenija mora doseči do leta 2030?
Pričakujemo jasen načrt ukrepov in časovnico za uvedbo le-teh, ki bodo podlaga za uresničitev ciljev do leta 2030. Seveda pa bo za načrtovane ukrepe potreben tudi sprejem sprememb obstoječe zakonodaje.
Kako se vaša družba vključuje v program zelenega prehoda občin in kje so za lokalne skupnosti največji izzivi?
Kot sem že omenil, je naše podjetje sprejelo strategijo vse do leta 2030, v kateri so jasno zapisani tudi nekateri temelji trajnostnega ravnanja. Eden izmed teh je zagotovo uvedba sončnih elektrarn in samooskrba z električno energijo.
Sam sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov pri gospodinjstvih pa je z vidika izpolnjevanja zakonskih zahtev ustrezen, saj omogoča doseganje zahtevanih ciljev, prav tako pa nas po rezultatih samega ločevanja uvršča v evropski vrh. Enega večjih izzivov v naslednjih letih lahko predstavlja uvedba kavcijskega sistema za odpadno embalažo, ki ima lahko velik vpliv na izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
Vaš trg ste razširili tudi na Hrvaško in Severno Makedonijo. S katerimi projekti?
Res je, podjetje Saubermacher in mesto Tetovo sta nekaj časa nazaj podpisala pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu v Severni Makedoniji. Cilj je izboljšati ravnanje z odpadki na celotnem področju občine vključno z uvedbo sodobnih okoljskih standardov. V ta namen smo ustanovili skupno podjetje za zbiranje komunalnih odpadkov, operativno izvajanje in zbiranja komunalnih odpadkov pa se je začelo februarja 2024. “Saubermacher Tetovo”, skupno podjetje Občine Tetovo in Saubermacher Slovenija, naj bi izboljšalo čistočo in higieno za približno 90.000 prebivalcev imenovane občine. Saubermacher je v skupno podjetje vložilo sredstva za posodobitev obstoječe opreme za zbiranje in odlaganje odpadkov. Prav tako pa s svojim preverjenim modelom in načinom dela ter usposabljanjem zaposlenih omogoča dvig ravni ravnanja z odpadki, s končnim ciljem veliko čistejšega Tetova in zadovoljnih občanov. Na področju Hrvaške smo v mesecu aprilu zaključili prevzem podjetja na področju dejavnosti ravnanja z odpadki in s tem je Saubermacher povečal svojo prisotnost na hrvaškem trgu.
Kakšna je vaša razvojna vizija v vlogi direktorja enega najprepoznavnejših komunalnih podjetij v Sloveniji?
Investicije in razvojno usmerjeni projekti so nekaj, k čemur v podjetju Saubermacher Slovenija stremimo že vrsto let. Poleg strateškega nastopa tudi v nekaterih drugih državah bomo tovrstno strategijo vodili tudi v prihodnje. Ta bo vključevala številne investicije na področju trajnosti, celovito digitalno transformacijo podjetja ter strateški nastop in razvoj v drugih državah, kjer delujemo, kot sta Hrvaška in Makedonija. Kot direktor se zavedam, da mi bo slednje z ekipo, ki že vrsto let skrbi za nemoten razvoj našega podjetja, tudi uspelo.
