Ko je bil konec julija na evropsko komisijo vložen prvi zahtevek za odobritev laboratorijsko vzgojenega mesa v EU, je bilo v kmetijskih krogih v Sloveniji vse bolj ali manj tiho. Toda kmetijska interesna združenja imajo že nekaj časa jasno odklonilno stališče do laboratorijskega mesa. Kaj pa vlada? Med 30 protestnimi zahtevami, pod katere se je marca lani podpisalo šest kmetijskih interesnih organizacij (sindikat kmetov, kmetijsko-gozdarska zbornica, zadružna zveza, zveza slovenske podeželske mladine, združenje hribovskih in gorskih kmetov, zveza kmetic), je bila tudi zahteva za »prepoved uporabe in promocije laboratorijske in umetno pridelane hrane«, in sicer dokler ni dokazano, da ta ne škoduje zdravju ljudi, živali in nima negativnega vpliva na okolje. V nadaljevanju so predstavniki kmetijskih organizacij obseg zahtev zožili na sedem ključnih, o katerih so se pogajali z ministrstvoma za kmetijstvo in naravne vire. Med temi ni bilo zahteve za prepoved laboratorijskega mesa, a nanjo niso pozabili. Januarja letos je svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je najvišji zbornični organ, vladi poslal zahtevo za zakonsko prepoved uvoza, proizvodnje, oglaševanja in prodaje »industrijsko-laboratorijsko proizvedenih beljakovin in druge sintetične hrane v Sloveniji. Odgovor zbornici je pripravila uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je zapisala, da sprejetje nove nacionalne zakonodaje, ki bi prepovedala laboratorijsko meso, ni mogoče. »Na področju novih živil velja skupna zakonodaja EU in Slovenija nima pristojnosti samovoljne omejitve pridelave in prostega prometa laboratorijsko vzgojenega mesa in druge sintetične hrane«, so utemeljili.
Vir: Delo
