Mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo (TBMCE) bo letos potekala med 4. in 6. septembrom v Grand hotelu Bernardin v Portorožu. Konferenco že sedmo leto zapored organizira Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru v sodelovanju s SRIP – Krožno gospodarstvo, s katerim upravlja Štajerska gospodarska zbornica. »Od prve konference se je število udeležencev iz Slovenije in tujine več kot podvojilo. TBMCE je postala prepoznavna po visoki kvaliteti tematik, ki jih naslavljamo, in je s tem izjemna priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj,« pojasnjuje mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. »Z organizacijo konference želimo krepiti mednarodno prepoznavnost Slovenije na področju krožnega gospodarstva, saj je pri nas skoncentriranega res veliko inovacijskega potenciala v nišnih tehnologijah, ki bodo poganjale ta prehod,« dodaja Nina Meglič, koordinatorka SRIP – Krožno gospodarstvo.
»Konferenca TBMCE je ena redkih konferenc v Sloveniji, ki ima enakomerno razporeditev udeležencev,« poudarja prof. dr. Zdravko Kravanja, predsednik konference TBMCE. Vsako leto namreč za isto mizo združi tako gospodarstvenike, raziskovalce, predstavnike izobraževalnih institucij in gospodarskih združenj, inovatorje ter predstavnike politike. »Konferenca je ravno prave velikosti, da zares ponuja primerno okolje za odprto komunikacijo in učinkovito mreženje med vsemi udeleženci,« dodaja udeleženka in panelistka na minulih TBMCE konferencah dr. Radmila Wollrab, direktorica področja trajnostnega razvoja v Helios Domžale d.o.o.
»Namenjena je premostitvi dveh problemov. V sedanjem linearnem gospodarstvu z masovno proizvodnjo namreč izčrpujemo vire, na drugi strani pa planet Zemljo spreminjamo v globalno smetišče. Oba problema je možno rešiti z uveljavitvijo krožnega gospodarstva,« izpostavlja prof. dr. Kravanja. »Kar me je povsem navdušilo že na prvi TBMCE konferenci, ki sem jo obiskala, je zares obsežen program. Prezentacije na eni strani ponujajo fokusiran in poglobljen vpogled v določeno temo, medtem ko panelne diskusije omogočajo interaktivno sodelovanje udeležencev ter občinstva in s tem ponudijo različne perspektive in vidike posamezne tematike,« izpostavlja dr. Radmila Wollrab.
Vir: SRIP – Krožno gospodarstvo
