Peterica slovenskih distribucijskih podjetij je lani izboljšala poslovanje, toda dobičkonosnost je bistveno manjša od primerljivih podjetij v EU. Še bolj moteče pa je, da so bistveno preskromne tudi investicije. Še več, distribucijska podjetja že več kot desetletje ne dosegajo potrebnega obsega naložb, začrtanega v razvojnem načrtu, in to zaostajanje zdaj s spremembami zaračunavanja storitev, kot kaže, poskušajo prevaliti na odjemalce.
Distributerjem se je lani poznal tudi opazno povečani delež samopreskrbnih sončnih elektrarn, saj so vsi zmanjšali prevzem elektrike iz prenosnega omrežja.
Pod črto je bilo lansko poslovanje bistveno slabše kot leta 2021. Skupaj je vseh pet distributerjev lani zbralo 30,7 milijona evrov čistega dobička, kar je manj kot polovica doseženega v letu 2021. Po lanski izgubi, znašala je 10,5 milijona evrov, je to drugi najslabši rezultat v zadnjih šestih letih. Boljše je bilo celo leto 2020, ko je Slovenija obstala zaradi epidemije.
Njihova dobičkonosnost močno zaostaja za drugimi elektrodistibucijskimi podjetji v Evropi. Donos kapitala je znašal zelo skromnih 2,5 odstotka, pri čemer je še najbolje posloval Elektro Ljubljana, ki je dosegel 3,2-odstotni donos kapitala. To bistveno zaostaja za evropskimi distributerji, pri katerih donos kapitala znaša okoli 15 odstotkov. Donos vseh sredstev evropskih distributerjev presega štiri odstotke, medtem ko je ustvarjeni donos sredstev slovenskih distributerjev znašal 1,7 odstotka.
Peterica slovenskih distributerjev je lani za investicije porabila 159 milijonov evrov. Obseg naložb slovenskih distributerjev je bil lani za dobro šestino manjši, kot je predvideno v razvojnem načrtu distribucijskega sistema od leta 2023 do 2032. Ob tem pa moramo opozoriti, da je lanska prenova tega načrta oklestila obseg potrebnih naložb, ki je bil ocenjen v prejšnjem načrtu. Eden od pomembnih argumentov za zmanjšanje je bila predpostavka, da bodo lahko distributerji zmanjšali investicije z omejitvami oziroma zavračanjem priklopov razpršenih virov, toplotnih črpalk in električnih avtomobilskih polnilnic.
Kljub temu je investicijski zalogaj elektrodistributerjev izjemen. Letošnje investicije bi po tem načrtu morale znašati okoli 237 milijonov evrov, torej kar 48 odstotkov več kot lani. Že lani je obseg naložb presegel ustvarjeni EBITDA, ki predstavlja približek ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja in s tem mejo letnega obsega investicij brez zadolževanja.
Vir: Delo
