Zakonodaja EU
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Okoljska kriminaliteta je po podatkih EU med najbolj dobičkonosnimi organiziranimi kriminalnimi dejavnostmi, še zlasti prekupčevanje z nevarnimi odpadki, ki je med najdonosnejšimi nezakonitimi posli v Evropski uniji. Nima le velikega vpliva na okolje, temveč tudi na zdravje ljudi. Zaradi visoke donosnosti je zelo privlačna za organizirane kriminalne združbe, a jo je težko odkriti, kazensko preganjati in kaznovati. Gre namreč za povsem nove pojavne oblike kriminalitete v smislu atipičnosti za klasične preiskovalce organiziranega kriminala, zaradi česar je preiskovanje tovrstnih dejanj izjemno zahtevno. EU bo okoljski kriminaliteti dodatno stopila na prste s strožjimi sankcijami in obsežnejšim seznamom kaznivih dejanj.
Pomladi letos je bila sprejeta nova direktiva o kazenskopravnem varstvu okolja, ki nadomešča zakonodajo iz leta 2008, s katero bosta izboljšana preiskovanje in pregon kaznivih dejanj zoper okolje. V direktivi so na ravni EU določena minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in kazni. Uporabljala se bo sicer le za kazniva dejanja, storjena v EU, vendar se lahko države članice odločijo svojo pristojnost razširiti tudi na kazniva dejanja, ki so bila storjena zunaj njihovega ozemlja.
Razširjeni seznam kaznivih dejanj
Število ravnanj, ki bodo obravnavana kot kaznivo dejanje, se bo povečalo z dosedanjih devet na dvajset. Nova kazniva dejanja vključujejo nezakonito trgovino z lesom, nezakonito recikliranje sestavnih delov ladij, ki onesnažujejo okolje, in hude kršitve zakonodaje o kemikalijah. Nova zakonodaja prinaša tudi klavzulo o »kvalificiranem kaznivem dejanju«, ki bo uporabljena, kadar bo kaznivo dejanje, navedeno v direktivi, storjeno namerno in bo okolje prizadelo z uničenjem ali nepopravljivo ali dolgotrajno škodo.
Kazni in sankcije
Za naklepna kazniva dejanja, ki povzročijo smrt katere koli osebe, je najvišja zagrožena zaporna kazen najmanj deset let. Pri tem velja, da se lahko države članice odločijo v nacionalni zakonodaji določiti še strožje kazni. Za druga kazniva dejanja so določene zaporne kazni do pet let. Najvišja zagrožena zaporna kazen za kvalificirana kazniva dejanja je najmanj osem let.
Za podjetja znašajo denarne kazni za najhujše oblike kaznivih dejanj vsaj pet odstotkov skupnega prometa na svetovnem trgu ali kot alternativa 40 milijonov evrov. Za vsa druga kazniva dejanja znaša najvišja denarna kazen najmanj tri odstotke prometa ali kot alternativa 24 milijonov evrov.
Države članice morajo poskrbeti, da bo fizične osebe in podjetja mogoče kaznovati tudi z dodatnimi ukrepi, kot je obveznost storilca, da povrne okolje v prvotno stanje ali nadomesti škodo, onemogočitev dostopa do javnih sredstev ali odvzem dovoljenj.
Države članice imajo za prilagoditev nacionalnih pravil direktivi na voljo dve leti od začetka njene veljavnosti.
Preiskovanje okoljske kriminalitete v Sloveniji
Po informacijah slovenske policije bo zanjo ključni izziv v prihodnosti uvajanje specializacije za odkrivanje in preiskovanje nezakonite čezmejne trgovine z odpadki in organizirane ekološke kriminalitete. Za uspešno delovanje na tem področju je potrebno predvsem proaktivno delo policije, ki vključuje tudi pregled celotnega prometnega toka v državi. V Sloveniji sicer še nimamo specializirane enote za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete.
Opozarjajo, da okoljska kazniva dejanja pogosto sovpadajo z drugimi hudimi kaznivimi dejanji, kot so korupcija, pranje denarja, trgovina s prepovedanimi drogami, ponarejanje in druga dejanja. Postopki obravnave in preiskovanje ter seveda pregon kaznivih dejanj zoper okolje so pogosto zapleteni, saj lahko ta kazniva dejanja zagreši ali pomaga pri njihovi izvršitvi cela vrsta akterjev, od posameznikov, podjetij, korporacij in podkupljenih uradnikov do organiziranih kriminalnih združb, ali pa kombinacija vseh naštetih. To za preiskovalce in tožilce predstavlja poseben izziv, ki ne zahteva samo poglobljenega teoretičnega in praktičnega znanja, zmogljivosti in sposobnosti, temveč tudi inovativne pristope sodelovanja ter močno željo po reševanju problemov in preprečevanju navedenih dejanj.
