Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, o kateri je bilo že veliko povedanega in napisanega, je bila končno sprejeta konec maja letos. Za nekatere je končna verzija direktive olajšanje, za druge veliko razočaranje, saj je prišlo tik pred njenim uradnim sprejetjem do precejšnjih sprememb. Direktiva uvaja obveznosti za velika podjetja v zvezi z negativnimi vplivi njihovih dejavnosti na človekove pravice in varstvo okolja. Določa tudi odgovornosti, povezane s temi obveznostmi. Pravila se ne nanašajo le na poslovanje podjetij, ampak tudi na dejavnosti njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev v verigi dejavnosti podjetij. Takšno razumevanje odgovornosti za večino podjetij prinaša precejšnje spremembe.
Skrbni pregled (angl.: due diligence) pomeni postopek, katerega namen je identifikacija in vrednotenje tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno pri poslovanju. Opredelitev pojma »veriga dejavnosti« ne vključuje dejavnosti poslovnih partnerjev podjetja, ki so nižje v verigi, npr.: kupci, povezane s storitvami podjetja. Gre samo za dobaviteljsko verigo. Tudi za regulirana finančna podjetja opredelitev pojma »veriga dejavnosti« ne vključuje poslovnih partnerjev, ki so nižje v verigi in prejemajo njihove storitve in izdelke. Da bi imel skrbni pregled smiseln učinek, mora zajemati negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki nastanejo: v večini življenjskega cikla proizvodnje, distribucije, prevoza in skladiščenja izdelka ali opravljanja storitev na ravni poslovanja podjetij, poslovanja njihovih hčerinskih družb in njihovih poslovnih partnerjev v njihovih verigah dejavnosti.
Zahteve
Direktiva bo vplivala na podjetja z več kot tisoč zaposlenimi in s prometom več kot 450 milijonov EUR, na njihove dejavnosti, vse od proizvodnje blaga ali opravljanja storitev višje v verigi do distribucije, prevoza ali skladiščenja izdelkov nižje v verigi. Podjetja, na katera bo vplivala nova zakonodaja, bodo morala za spremljanje, preprečevanje ali odpravljanje škode v zvezi s človekovimi pravicami ali okoljem, opredeljene v direktivi, sprejeti in izvajati sistem, ki temelji na tveganju.
Podjetja morajo v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. Če se ugotovi kršitev teh obveznosti, bodo morala podjetja sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnih vplivov, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ter poslovanja njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev v njihovi verigi dejavnosti. Podjetja so lahko spoznana za odgovorna za povzročeno škodo in bodo morala poskrbeti za polno odškodnino.
Podjetja, ki jih zadeva direktiva, bodo morala sprejeti tudi načrt za podnebni prehod v skladu s Pariškim sporazumom in ga izvajati.
Omejitve
Ta direktiva od podjetij ne zahteva, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih partnerjih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije.
Zato so glavne obveznosti v tej direktivi »obveznosti prizadevanja«. Podjetje bo moralo sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi je mogoče doseči cilje skrbnega pregleda, in sicer z učinkovitim obravnavanjem negativnih vplivov na način, ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva. Upoštevati bo treba: okoliščine posameznega primera, naravo in obseg negativnega vpliva ter ustrezne dejavnike tveganja, med drugim pri preprečevanju in zmanjševanju negativnih vplivov, posebnosti poslovnih dejavnosti podjetja in njegove verige dejavnosti, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi poslovni partnerji, moč podjetja za vplivanje na svoje neposredne in posredne poslovne partnerje ter ali bi podjetje lahko povečalo svojo moč za vplivanje.
Nadaljnji koraki
Države članice imajo na voljo dve leti, da uvedejo predpise in upravne postopke za uskladitev s tem pravnim besedilom. Države članice bodo morale podjetjem na spletu zagotoviti podrobne informacije o obveznostih skrbnega pregleda, ki bodo na voljo na praktičnih portalih, kjer bo mogoče najti smernice Komisije. Vzpostavile ali določile bodo pristojni organ za preiskovanje in nalaganje kazni kršiteljem. Sem sodi poimensko navajanje in izpostavljanje kršiteljev, kazni pa lahko dosežejo tudi pet odstotkov svetovnega čistega prihodka podjetja.
Komisija bo vzpostavila evropsko mrežo nadzornih organov, ki bo spodbujala sodelovanje in omogočila izmenjavo najboljših praks.
Podjetja bodo odgovorna za škodo, ki jo bodo povzročila s kršenjem obveznosti skrbnega pregleda, in bodo morala žrtvam izplačati odškodnino.
Direktiva se bo začela uporabljati glede na velikost podjetij v skladu z naslednjim časovnim okvirom:
- leta 2027 za podjetja z več kot 5.000 zaposlenimi in 1.500 milijoni EUR prometa;
- leta 2028 za podjetja z več kot 3.000 zaposlenimi in 900 milijoni EUR prometa;
- leta 2029 za podjetja z več kot 1.000 zaposlenimi in 450 milijoni EUR prometa.
